V velikonočnem času so nekdaj v Železnikih gojili zelo posebno kulturno dediščino. Poznate ljudski običaj kovtre šivat? Skoraj je šel že v pozabo, po štiridesetih letih premora so ga uspeli obuditi, predstavil ga je Tomaž Weiffenbach iz Turističnega društva Železniki. 

V letu 2023 obeležujemo stoto obletnico smrti znamenitega rojaka pisatelja dr. Ivana Tavčarja, avtorja ikoničnih zgodb iz življenja Poljanske doline, vodilnega ustvarjalca slovenskega realizma in enega največjih pripovednikov vseh časov, zato je Vlada RS leto 2023 razglasila za Tavčarjevo leto. Pogovarjali smo se z županom Gorenje vasi - Poljane, Milanom Čadežem. 

Društvo slovenski center za ustno zgodovino Zbilje, Medvode v Smledniku vrsto let redno pripravlja “Flancanje”, javno prireditev, ki jo tematsko obarvajo, in sicer z zadnja leta zelo aktualno temo – voda, z brezplačnim ogledom dokumentarnega filma “Zgodba Save” in predstavitvijo zgibanke “O življenju ob Savi” z izbranimi spomini starejših krajanov na Savo v njihovi mladosti. Izvajajo raziskavo ustne zgodovine na to temo in so že prišli do zelo zanimivih podatkov, ki jih je vredno očuvati pred pozabo! Na voljo je bila tudi knjižica “Več kot zaklad”, pravljica o Smledniku nekoč in danes, ki jo je izdala lani KS Smlednik. Zgodba lepo prikaže neločljivo povezanost naravne in kulturne dediščine, katere ohranjanju so namenjeni vsi njihovi projekti. Letošnje Flancanje je bilo hkrati tudi praznovanje Svetovnega dneva zemlje, ki je 22. aprila. V studio je več povedala dr. Urška Sešek, predsednica DSCUZ.

Glasbeno društvo Brloga v sodelovanju s Športnim društvom Branka Ceršak je razpisalo prvo tekmovanje frajtonarjev za nagrado  Naj godec Slovenskih goric. O društvo in njihovih dejavnostih smo se pogovarjali s Simonom Knupležem.   

Jožefa Humar - Debevčeva Zefa s svojim zgledom spodbuja, da osebna rast in uspeh nista privilegij izvoljenih, ampak trdo delo vztrajnih. Pol stoletja je bila na Veliki Planini, prežeta z izročilom tamkajšnjega načina bivanja. Ohranjala, gojila in bogatila je slovensko kulturno izročilo. Imela je pretanjeni umetniški čut in veliko duhovno bogastvo, ki ju je črpala iz občudovanja narave, v njej je dobivala navdih za svoje rezbarske umetnine. Rezbarila je pisave za trniče, kropivčke, ročaje, figure, križe in številno drugo okrasje. Andreja Humar Gruden je avtorica knjige o njej, ki nam jo je predstavila tudi v kratkem radijskem pogovoru.    

Dr. Branko Šuštar, zgodovinar, muzejski svetnik v Slovenskem šolskem muzeju, je ob Tednu katoliškega šolstva na kratko orisal pomen Cerkve, predvsem redovnih skupnosti, v zgodovini izobraževanja v našem prostoru in pri širjenju kulture med Slovenci.  

V Hotemažah so skozi več družinskih generacij gostilničarjev razvili svojevrstno zgodbo krušnih dobrot. Kruhkerija je zanimiva zgodba tudi iz strokovnega vidika etnologije. Kako pišejo in razvijajo zgodbo kruha in krušnih dobrot, je povedal Franci Bukovnik.

Lojze Wieser, slovenski narodni delavec in založnik, ki deluje na avstrijskem Koroškem, je avtor najboljše kuharske knjige na svetu s področja gastronomije “Svatba okusov - poroka Alp in Jadrana.” Govorili smo o okusih našega širšega kulturnega prostora. Večkrat nagrajeni avtor knjig in dokumentarnih filmov pravi, da so tudi jedi poetičen izraz kulture, saj so se ljudje v preteklosti, včasih kljub hudemu pomanjkanju, znašli in zmogli ustvariti vrhunsko gastronomijo. 

Mestni muzej Idrija slavi jubilej, občetnico ustanovitve in delovanja. Čeprav muzejske vsebine velikokrat črpajo iz preteklosti, so muzealci stalno usmerjeni naprej. Preteklost prepletajo s sedanjostjo in prihodnostjo. Njihovo poslanstvo je v prvi vrsti skrb za dediščino, ki jim je zaupana v varstvo in ki jo želijo ohraniti prihodnjim rodovom. Izšla je knjiga Razstavljamo čas in nastal je kratki animirani film 70 let Mestnega muzeja Idrija. Pogovarjali smo se z Mirjam Gnezda Bogataj, muzejsko svetovalko.