Zadružniki podpirajo ukinitev plačilnih pravic, so pa proti prenosu sredstev iz I. v II. steber in med drugim zahtevajo, da je pogoj za podporo investicijam v ŽPI vsaj 50 % vezava predelovalne dejavnosti na domačo surovino, ter smo previdni pri ciljih glede obsega EKO pridelave...

Nujen je strateški pogled, kako naprej na področju pridelave sadja, pravi predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič. Govorili pa smo tudi o nujnosti doseganja stalnosti na trgu, o intervetnem zakonu, o zavarovanjih pridelave in paradoksu glede odkupnih cen v živinoreji.

KZ Metlika že več kot 112 let piše zadružno zgodbo na področju Bele krajine. O današnjem utripu, pogledu na leto koronakrize in izzivih, ki jih je to leto rodilo, pa v pogovoru z direktorico Tatjano Malešič.

Predsednik ZZS Borut Florjančič opozarja: »V zadrugi veljajo povsem druga razmerja kot v odnosu dobavitelj – kupec. Zadrugo ustanovijo kmetje, ki pa so več kot zgolj njeni lastniki. So tudi upravljalci in nadzorniki hkrati. Ter tudi dobavitelji in kupci. Njihovo razmerje temelji na zaupanju in spoštovanju, ki izvirata iz skupnega namena, ki je hkrati tudi razlog ustanovitve zadruge: člani, torej kmetje, so v zadrugo povezani z namenom skupnega, močnejšega nastopa na trgu. Vodijo jih isti interesi, vodijo jih isti cilji. Povezovanje je torej horizontalno.«

KZ Ptuj deluje že 121 leto. Direktor g. Branko Valenko je predstavil aktualni zadružni utrip.

Zadružna zveza Slovenije je danes na kratkem spletnem dogodku za novinarje opozorila na nerazumevanje, ki se pojavlja v postopku sprejemanja novele Zakona o kmetijstvu, s katero se med drugim implementira v slovenski pravni red Direktiva EU 2019/633 o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Direktivo v ZZS močno podpiramo, saj je njen namen ravno zaščita kmeta in spodbujanje krepitve moči kmeta oz. dobavitelja v odnosu do kupca z znatno tržno močjo oz. trgovca. Vendar opozarjamo, da se pri njeni predlagani implementaciji kaže napačno pojmovanje odnosa med zadrugo in njenim članom. Posledično se sodelovanje kmeta v zadrugi v 61. f členu novele ZKme-1 enači s sodelovanjem kmeta s trgovcem, kar pa je povsem zgrešeno.

»Trudimo se, da za trg združujemo pridelavo naših kooperantov, pridelujemo pa tudi sami,« pravi  Robert Fakin, direktor Kmetijske zadruge Agraria Koper, ki povezuje preko 140 zadružnikov. Skupno pridelujejo več kot 34 vrst sadja in zelenjave, največ pa je paradižnika, bučk, melon, cvetače, ohrovta, lubenic, kakija in različnih vrst radičev.

Beseda je tekla o minulih regijskih zadružnih posvetih, pogledu na poslovanje zadrug, predvsem pa pogodbenem urejanju odnosov v verigi pridelave zelenjave in krompirja.

Konec meseca februarja Zadružna zveza Slovenije tradicionalno organizira vsakoletne Regijske zadružne posvete, ki bodo zaradi epidemije potekali preko spletne platforme in so namenjeni našim članicam. Regije smo združili na dva posveta in sicer 19. februarja 2021, ob 9.00 uri za Ljubljansko, Kamniško-Zasavsko, Gorenjsko, Južno-Primorsko, Severno Primorsko in Notranjsko regijo ter 26. februarja 2021, ob 9.00 uri za Celjsko, Koroško-Savinjsko-Šaleško, Ptujsko-Ormoško, Prekmursko-Prleško, Štajersko, Dolenjsko-belokranjsko in Posavske regijo.

Pričakovanja so velika, za vse člene verige, je povedal g. Danilo Rihtarič. Pridelovalcem bo shema zagotavljala pokritje lastne cene pridelave, pšenica se bo porabila za domači trg, pomemben vidik pa se bo kazal tudi v smeri povečanja samooskrbe s krušnimi žiti. Potrošnikom bodo zagotovljeni proizvodi sledljivega slovenskega porekla, sledljive nadstandardne kakovosti ter nadstandardnega nadzora.