Prva epizoda Veste, kaj jeste? v radijskem arhivu je iz oktobra 2015. Takrat smo govorili o bučah in njihovi hranilni vrednosti. V naslednjih letih pa smo ob sredah zjutraj obdelali najrazličnejše teme, povezane z živili, načinom prehranjevanja in vsem, kar spada zraven.Prva epizoda Veste, kaj jeste? v našem arhivu je iz oktobra 2015 Prva epizoda Veste, kaj jeste? v radijskem arhivu je iz oktobra 2015. Takrat smo govorili o bučah in njihovi hranilni vrednosti. V naslednjih letih pa smo ob sredah zjutraj obdelali najrazličnejše teme, povezane z živili, načinom prehranjevanja in vsem, kar spada zraven.

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.Dr. Nada Rotovnik Kozjek o klinični prehrani slovenskih olimpijcev Bližajo se zimske olimpijske igre v Pekingu, kjer bodo slovenski športniki nastanjeni v dveh olimpijskih vaseh. Prehranjevali se bodo po večini v posebnih zaprtih menzah oziroma jedilnicah, kjer bodo kuharji pripravljali več deset tisoč obrokov na dan za skupno več kot 2800 športnikov. Hrana je na takšnih dogodkih, pove dr. Nada Rotovnik Kozjek, zdravnica slovenskih olimpijcev, praviloma raznovrstna. Športniki bodo torej lahko našli živila, ki so jih tudi sicer vajeni. To pa je, kot pravi, najpomembnejše. "Na prejšnjih zimskih olimpijskih igrah smo dosegali izjemne uspehe tudi z našega vidika, torej vidika zdravnikov. In sicer že samo s tem, da smo športnike dovolj hidrirali. Ker so bili kdaj že samo zaradi malo večje nadmorske višine tako dehidrirani, da so imeli malo hripav glas in so mislili, da so zboleli za kakšnim prehladnim obolenjem. Pa smo jih samo prepričali, da naj pijejo več. In potem so se izboljšali glas, zmogljivost in tudi počutje, kar se je pokazalo na rezultatih. Če je človek dehidriran, je kot zarjavel stroj in iz sebe ne more iztisniti tisto, za kar je leta treniral."

Priboljški pri hišnih ljubljenčkih naj ne bi nadomestili zdravega obroka, vendar lastnike v dobro založenih trgovinah za male živali velikokrat preveč zanese.Živalska serija v januarju, 4. delPriboljški pri hišnih ljubljenčkih naj ne bi nadomestili zdravega obroka, vendar lastnike v dobro založenih trgovinah za male živali velikokrat preveč zanese. Dr. vet. med. Natalija Hercog Gerbec iz Veterinarskega centra Pika v Mariboru: "Priboljšek mora biti nagrada, motivacija. Če sprehajamo psa trikrat na dan in ga ob vsakem sprehodu nagradimo, ne bo nič narobe. Seveda je drugače pri mladih psih, ki jih šele vzgajamo. Tam je dovoljen kakšen priboljšek več. Dober priboljšek pa ima velik odstotek mesa. To so navadno nekakšni posušeni koščki mesa brez dodatkov in soli. Kar koli proizvajalci dodajajo zraven, torej ojačevalce okusa, arome in barvila, je to samo nepotreben dodatek. Enako kot pri človeški hrani. To je tam samo zato, da bo veliko bolj privlačno in samo zato nima kakšne večje hranilne vrednosti." 

Daša Korže, prehranska svetovalka za pse in mačke, tudi ustanoviteljica blagovne znamke Feedko, opisuje dve vrsti sveže oziroma doma pripravljene hrane za hišne ljubljenčke. Na eni strani je ta lahko del klinične diete za obolele živali, lahko pa gre preprosto za uravnotežene obroke za zdrave hišne ljubljenčke. Pri prvi vrsti izbire kot zvesti in skrbni lastniki skorajda nimamo, pri drugi pa je vse odvisno od naših preferenc in organiziranosti. Ravno pomanjkanje časa je eden najpogostejših pomislekov, da se lastniki ne odločajo za tak način prehranjevanja hišnih ljubljenčkov.Živalska serija v januarju, 3. delDaša Korže, prehranska svetovalka za pse in mačke, tudi ustanoviteljica blagovne znamke Feedko, opisuje dve vrsti sveže oziroma doma pripravljene hrane za hišne ljubljenčke. Na eni strani je ta lahko del klinične diete za obolele živali, lahko pa gre preprosto za uravnotežene obroke za zdrave hišne ljubljenčke. Pri prvi vrsti izbire kot zvesti in skrbni lastniki skorajda nimamo, pri drugi pa je vse odvisno od naših preferenc in organiziranosti. Ravno pomanjkanje časa je eden od najpogostejših pomislekov, da se lastniki ne odločajo za takšen način prehranjevanja hišnih ljubljenčkov. "Vsak hitro ugotovi, da to ni nič takšnega. Priprava takšnih obrokov je lahko zelo enostavna, sploh če se znamo organizirati. Hrano lahko pripravljamo za več dni vnaprej, odvisno od našega vsakdana, življenjskega sloga. Nekaj dni jo lahko hranimo v hladilniku, lahko pa jo seveda tudi zamrznemo. Torej s tem nimamo več kot uro dela na teden ali na 14 dni. In še vse sestavine se lahko kuhajo istočasno."

Mačke v prehrani potrebujejo največ beljakovin, potem maščob, ogljikovih hidratov, vlaknin, vitaminov, rudninskih snovi in vodo. Razmerje med temi snovmi je drugačno kot pri človeku, saj so to skoraj izključno mesojede živali.Živalska serija v januarju, 2. del Mačke v prehrani potrebujejo največ beljakovin, potem maščob, ogljikovih hidratov, vlaknin, vitaminov, rudninskih snovi in vodo. Razmerje med temi snovmi je drugačno kot pri človeku, saj so to skoraj izključno mesojede živali. Dr. vet. med. Iris Selan: "Mačka nas nauči, kaj ji moramo pripraviti, ker so to zelo izbirčne živali. Lahko imamo izbor desetih konzerv, pa ji nobena ne bo všeč. Nekatere ne prinesejo briketov, ki so dalj časa odprti, ker izgubijo vonj, druge hočejo, da briketi hrustajo, tretje želijo samo pašteto in nobene omake ... Kakor koli, smiselno je, da mačko hranimo od dva- do trikrat na dan in bolje je, da hrane nimajo ves čas na voljo. Mačke se lahko hitro prenajejo in posledično čezmerno zredijo. In ne pozabite na vodo!" 

Prehrana psov mora biti primerna pasmi, starosti, fiziološkemu stanju, velikosti, vsebovati mora dovolj vitaminov, beljakovin in ogljikovih hidratov. Psi kot hišni prijatelji in ne več kot volkovi izpred 17.000 let so torej vsejedi. Suha, polsuha, mokra, surova, kuhana, hladno stiskana – vse to je lahko popolna in uravnotežena hrana za psa, poudarja dr. vet. med. Marjan Kastelic. Luka Vrbančić iz Brežic je pasji lastnik zadnjih 20 let. V prvih letih, prizna, je delal napake. Pri izbiri pasje hrane je bil premalo pozoren na kakovost izbranih znamk.Živalska serija v januarju, 1. del Prehrana psov mora biti primerna pasmi, starosti, fiziološkemu stanju, velikosti, vsebovati mora dovolj vitaminov, beljakovin in ogljikovih hidratov. Psi kot hišni prijatelji in ne več kot volkovi izpred 17.000 let, so torej vsejedi. Suha, polsuha, mokra, surova, kuhana, hladno stiskana – vse to je lahko popolna in uravnotežena hrana za psa, poudarja dr. vet. med. Marjan Kastelic. "Psi so danes vsejedi, torej so se v evoluciji do določene mere spremenili. Sobivanje s človekom je vplivalo na njihova prebavila in zobe. Vendar ostanki človeške hrane nikakor niso osnovna hrana za psa. Na trgu je recimo veliko zelo dobrih briketov." Luka Vrbančić iz Brežic je pasji lastnik zadnjih 20 let. V prvih letih, prizna, je delal napake. Pri izbiri pasje hrane je bil premalo pozoren na kakovost izbranih znamk. "Danes sem pozoren, da so recimo briketi res kakovostni. Svoje pse hranim s takšnimi z visokim odstotkom mesa, dobrih žitaric, ker so zelo aktivni, zelenjave in sadja. Dam jim tudi mokro, mehko hrano ter dvakrat na teden surovo govedino in tudi kakšno celo jajce, kar je dobro za dlako in prebavo." 

V Sloveniji na leto izide okrog 4000 knjig. Od tega je kuharskih kakšnih 100, torej razmeroma malo, pove Valentina Novak, založnica, prevajalka in avtorica. Ustvarjanje kuharskih knjig namreč zahteva odgovornost, ker so te postale kulturne posrednice, ki niso več samo zapisi jedi oz. navodil, kako pripraviti neko jed, ampak ponujajo izkušnjo časa in trendov. Zato so v zadnjih desetletjih doživele tudi nekakšen vsebinski preporod.Sodobne kuharske knjige so v marsičem drugačne od tistih starejšega datuma V Sloveniji na leto izide približno 4000 knjig. Od tega je kuharskih kakšnih sto, torej razmeroma malo, pove Valentina Novak, založnica, prevajalka in avtorica. Ustvarjanje kuharskih knjig namreč zahteva odgovornost, ker so te postale kulturne posrednice, ki niso več samo zapisi jedi oz. navodil, kako pripraviti neko jed, ampak ponujajo izkušnjo časa in trendov. Zato so v zadnjih desetletjih doživele tudi nekakšen vsebinski preporod. "Ni več formulacij, ki gredo današnjemu bralcu tako na živce: 'Naj se kuha, dokler ni gotovo, ko je testo nared ...' Zadnje čase skušajo kuharske knjige ta postopek bolj slikovito posredovati in opisati. Časi so vse bolj točni in mere vse bolj natančne." Sašo Šketa, spletni kulinarični bloger in avtor petih kuharskih knjig, pri tem doda, da brez fotografij ob vsakem receptu skorajda ne gre več, vendar te želijo delovati bolj pristno in domače. "Če je fotografija prelepa, ljudi to lahko odvrne, da se lotijo priprave, ker se mogoče malce ustrašijo." 

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem. Od Kuharskih bukev Valentina Vodnika do Kuharske knjige Ivana IvačičaNekateri največji kuharski mojstri današnjega časa ideje in navdih jemljejo pri več stoletij starih kuharicah. Do leta 1868 so bile slovenskim bralcem na voljo zgolj tuje kuharske knjige oziroma njihovi prevodi v slovenščino, tistega leta pa je izšla prva izvirna slovenska kuharska knjiga po zaslugi Magdalene Pleiweis. V 150-ih letih je doživela že 30 posodobljenih in dopolnjenih izdaj, ena od njih pa je še posebej znana, pravi Boštjan Napotnik, ocenjevalec restavracij, bloger in avtor dveh kuharskih knjig. Pri nas doma je bila prva kuharska knjiga, ki se je spomnim, zelen izvod Slovenske kuharice Felicite Kalinšek. Rad sem gledal slike, ki so delovale zelo spektakularno, na njih so bile obložene mize in lepo posodje. Mama jo je uporabila vsakič, ko je kuhala špinačo, čeprav ne gre za zelo zapleteno jed; verjela je, da jo je treba pripraviti tako kot piše tam notri.  

Ličinke mokarjev iz družine hroščev so bogat vir beljakovin, primerne so za prehrano na primer eksotičnih živali, vse bolj pa so tudi v našem okolju prepoznane kot hrana za ljudi v obliki prigrizkov ali kot sestavina v različnih živilskih izdelkih (v moki ipd.). Ustanovitelj podjetja Organics Nutrients Bojan Kujavec iz Maribora, ki se ukvarja z organskimi gnojili za rastline, utegne biti pri nas eden pionirjev uporabe ličink v prehrani ljudi.Ličinke mokarjev za prehrano ljudi prihajajo tudi na naše trgovske police Ličinke mokarjev iz družine hroščev so bogat vir beljakovin, primerne so za prehrano na primer eksotičnih živali, vse bolj pa so tudi v našem okolju prepoznane kot hrana za ljudi v obliki prigrizkov ali kot sestavina v različnih živilskih izdelkih (moki ipd.). Ustanovitelj podjetja Organics Nutrients Bojan Kujavec iz Maribora, ki se ukvarja z organskimi gnojili za rastline, utegne biti pri nas eden pionirjev uporabe ličink v prehrani ljudi. "V nekaj letih bomo vstopili še v to nišo. Najprej bomo verjetno izdelovali kakšne proteinske tablice, potem proteinski prah, ker bi se osredotočali predvsem na hrano športnikov. Pozneje pa tudi kakšen čips iz ličink mokarjev. Torej samo posušene in pakirane kot prigrizek. Pogled na ličinke najprej sicer ne prepriča, vendar je okus nekaj drugega. Ta je podoben recimo semenom bučnic." 

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.Glavni viri vlaknine v prehrani so zelenjava in stročnice, sadje ter polnozrnati žitni izdelkiRedno vključevanje živil na osnovi polnozrnatih žit v vsakodnevno prehrano pomembno prispeva k prehranskemu vnosu vlaknin, ki imajo številne dokazano ugodne vplive na zdravje, a jih  Slovenci zaužijemo bistveno premalo. V novembrski številki mednarodne znanstvene revije Nutrients so bili objavljeni rezultati obsežne raziskave o vnosu prehranske vlaknine pri prebivalcih Slovenije. V raziskavo so bili vključeni mladostniki, odrasli in starejši odrasli iz vseh regij. O rezultatih raziskave doktorica Živa Lavriša, raziskovalka in vodja izobraževanj o prehrani in zdravem življenjskem slogu z Inštituta za nutricionistiko. Glede na prehranska priporočila bi moralo dnevno zaužiti 30 gramov prehranske vlaknine. Ta vnos se pri nas giblje okrog 20 gramov dnevno, najmanjši vnos pa smo zaznali pri mladostnikih.