Na svetu okoli 400 milijonov ljudi opravlja delo hišnega pomočnika ali osebnega negovalca. V Evropi kar 26 milijonov. Večina pomočnikov je žensk. Plačana oskrba bo ostala pomembna zaposlitev, zlasti za ženske, pravi novo poročilo Mednarodne organizacije dela (ILO), a hkrati opozarja, da so ta dela pogosto najslabše plačana, opravljajo pa jih predvsem migranti. ILO ocenjuje, da delo gospodinjskega pomočnika opravlja okoli 53 milijonov ljudi, kar je skoraj 60-odstotni porast od sredine devetdesetih let. Številka pa se bolj realno giblje pri okoli 100 milijonih. Več kot 40 odstotkov gospodinjskih pomočnikov oziroma pomočnic dela v azijsko-pacifiški regiji. Ta serpentinska industrija vključuje na stotine agencij za zaposlovanje, posojilodajalce, zbiralce dolgov in velike vladne birokracije. Upoštevati bi morali še približno 21 milijonov večinoma neizobraženih žensk, ki delajo kot gospodinje, varuške in skrbnice.

Univerzalni temeljni dohodek. Koncept, ki ga preskušajo marsikje po svetu. No, Finci, so ga po dveh letih zaključili konec minulega leta. Dve leti je dva tisoč naključno izbranih brezposelnih Fincev prejemalo 560 evrov mesečno ne glede na zaposlitveni status, preostali brezposelni pa so predstavljali kontrolno skupino. Finci so s tem mestoma drznim korakom želeli ugotoviti, ali je delo lažje najti, če socialno nadomestilo nadomesti UTD, in ali so ljudje dejansko bolj motivirani za iskanje dela, če jim pade v naročje nekaj dodatnega denarja, ki ne vpliva na zmanjšanje preostalih socialnih transferjev. Za UTD so se sicer v deželi tisočerih jezer zavzemali levica in zeleni, presenetljivo pa je eksperiment leta 2017 izvedla desnosredinska vlada. Prav tako je presenetljivo, da je idejo preskušala Finska, ki ima celovit in dober sistem socialne države ter relativno nizko stopnjo brezposelnosti. Žal eksperiment v prvem letu ni povečal stopnje zaposlenosti udeležencev, so pa bili ob koncu eksperimenta ti veliko srečnejši. Prejemniki UTD so imeli manj stresnih simptomov in tudi manj težav s koncentracijo ter zdravjem kot kontrolna skupina.

Te dni v Planici naši orli skušajo doseči rekordne daljave, svojevrstne rekorde pa podira tudi celotna prireditev, ki je največji vsakoletni športni dogodek v Sloveniji. V tekmovalno rekordni skakalni sezoni, ko je Peter Prevc osvojil skoraj vse, kar se je osvojiti dalo, si je tudi organizacijski komite planiške prireditve mel roke; skupaj s trumami obiskovalcev so v blagajno kot po tekočem traku leteli tudi cekini. Kaj pa lahko pričakujejo letos? Morda izgubo? Po rekordnem letu 2016, ko je Peter Prevc osvojil skoraj vse, kar se je osvojiti dalo, in se je ob zaključku sezone v Planico zgrnilo preko 110.000 gledalcev, je sledilo solidno leto 2017, lani pa je bilo gledalcev skoraj pol manj kot na vrhuncu. Pa letos? Predprodaja vstopnic kaže na zelo podoben obisk Planice kot lani, a čudovito vreme ter izjemno lepo povabilo naših orlov, ki so tik pred Planico na predzadnjih tekmah dosegli izjemen uspeh z ekipno zmago in nato še posamično zmago Domna Prevca, morda obeta nekaj več gledalcev, ki se za obisk prireditve odločijo zadnji hip.

Ste eden tistih, ki bodo to leto zbirali informacije za odločitev o svoji poklicni poti? Študij ali poklicna srednja šola? Ste eden tistih, ki jim starši polagajo na srce, naj se učijo, da ne bo treba delati za tekočim trakom, biti v proizvodnji v nočni izmeni, čistilka? Četudi je raziskava Mladina 2010, katere vodja je bil profesor z mariborske filozofske fakultete Miran Lavrič ugotovila, da imajo slovenski mladi kar nekaj težav pri prehajanju na trg dela, kar vpliva tudi na njihovo zmožnost samostojnega življenja in ustvarjanja družine, se izobraževati splača. Po podatkih Statističnega urada je bilo leta 2017 največ brezposelnih – okoli 11 odstotkov - tistih s končano največ osnovno šolo približne. Brezposelnih je bilo okoli sedem odstotkov srednješolsko izobraženimi, med diplomanti pa bila brezposelnost le petodstotna.