V podkast Supermoč je vstopil robot Jože. Govori 60 jezikov, si zapomni ljudi – in nekoč bi lahko prevzel vaše delo. Morda tudi od njegovega ustvarjlca, Luke Slapnika iz podjetja Vandri Robotics.   Pogovor vodi Petra Kovič

Lučka Guna v podkastu Supermoč o solarpunku, okoljskem odtisu umetne inteligence, zgrešenih pričakovanjih podjetij in vprašanju, zakaj tehnologija brez urejenih procesov hitro postane strošek. Podjetja hitijo z umetno inteligenco, a pogosto ne vedo, kateri problem bi rada z njo rešila. Lučka Guna v podkastu Supermoč opozarja, da umetna inteligenca ni čarovnija, temveč je preizkus poslovne zrelosti: procesov, podatkov, varnosti in strategije. Zakaj je lahko interni chatbot investicija – ali pa samo drag modni dodatek? In zakaj bodo  spletne strani kmalu morali razumeti ne le ljudje, ampak tudi stroji? Ko podjetja govorijo o umetni inteligenci, pogosto govorijo o prihodnosti. Ko o tej govori Lučka Guna, jo najprej prizemlji v sedanjost: v procese, podatke, ljudi, varnost in strategijo. Po izobrazbi psihologinja, danes pa vpeta v razvoj in uvajanje rešitev umetne inteligence, je opozorila, da tehnologija sama po sebi ne rešuje poslovnih težav. Lahko jih celo razgali. »Če rešitve umetne inteligence ne podpirajo poslovne strategije, so same sebi namen. Takrat niso investicija, ampak strošek,« je povedala v podkastu Supermoč. Pogovor se ne začne pri algoritmih, ampak se začne pri pojmu, ki v poslovnem jeziku še ni pogost: solarpunk. Gre za optimističnejšo tehnološko vizijo prihodnosti, v kateri tehnologija ne pomeni odmika od narave, temveč pomeni možnost novega sobivanja. »Solarpunk mi je zelo ljub koncept. Zdi se mi, da trenutna družba drsi v smer cyberpunka: v bolj temačen, postapokaliptičen svet, v katerem prevladuje tehnologija. Solarpunk pa je pozitivnejša verzija tega imaginarija,« je pojasnila Lučka Guna. V njegovem središču je po njenem ideja, da lahko »visoka tehnologija, ljudje in narava soobstajajo na način, ki omogoča dolgoročno življenje in obstoj sveta«. Podjetja pogosto začnejo pri orodju, ne pri težavi Ena od glavnih misli pogovora je, da podjetja pri uvajanju umetne inteligence pogosto preskočijo najtežji del: razmislek o tem, kaj si sploh želijo izboljšati. »Veliko podjetij sploh ni pripravljenih na vpeljavo umetne inteligence. Če tehnologijo samo vržemo v podjetje, brez pripravljenega terena, se to ne bo dobro izteklo,« pravi Lučka Guna. Shadow AI kot novo poslovno tveganje Med večjimi tveganji je izpostavila tudi tako imenovani shadow AI – nenadzorovano uporabo javno dostopnih orodij umetne inteligence znotraj podjetij. Zaposleni vanje vnašajo osnutke dokumentov, interne podatke, poslovne ideje ali občutljive informacije, pogosto brez jasnega razumevanja, kaj se zgodi s temi podatki. »Podjetje mora vedeti, kako bo varno uvedlo umetno inteligenco. Kibernetska varnost je sama po sebi velik izziv, pri umetni inteligenci pa postane še večji,« je opozorila sogovornica in v podkastu povedala več o tveganjih, ki jih prinaša umetna inteligenca. Ni vsaka umetna inteligenca investicija Podjetja od umetne inteligence pogosto pričakujejo hitro transformacijo. Toda pričakovanja so lahko nerealna. »Ideja, da bo podjetje za 10.000 evrov dobilo ogromno transformacijo, pogosto ni skladna z realnostjo,« je poudarila Lučka Guna. Dodala je, da modeli lahko pomagajo pri pisanju kode in ustvarjanju rešitev, vendar količina kode še ne pomeni kakovosti. »Če razvijalec ne razume lastnega codebasa, je to razlog za skrb.« Supermoč tega trenutka Na vprašanje, kje je v času umetne inteligence, tehnološke evforije in okoljskih omejitev supermoč tega trenutka, Lučka Guna ni odgovorila z novo tehnologijo, ampak s človeško sposobnostjo. »Glavna supermoč je prilagodljivost na spremembe. Spremembe so hitre in zahtevne. S tem imajo težave ljudje in organizacije, še posebej tiste, ki so rigidne ali okostenele.«

Boštjan Špetič je 19 let v istem poslu, čeprav se na prvi pogled zdi, da nenehno menja svetove. Najprej je bil del ljubljanske tehnološke kontrakulture, nato soustanovitelj Zemante, enega prvih slovenskih zagonskih podjetij, ki je vstopilo v mednarodni svet tveganega kapitala. Po prevzemu Zemante je postal mentor, vlagatelj in soustanovitelj Tehnološkega foruma. Zdaj gradi založbo. Toda prehod od oglaševalske tehnologije k fizični knjigi ni tako velik preobrat, kot bi lahko sklepali. V obeh primerih gre za vprašanje, kako vsebina nastane, kako doseže občinstvo in kdo v tej verigi zajame njeno vrednost. »Jaz imam leto in pol staro založbo, kar pomeni, da sem na polovici prve faze startupa,« je Špetič povedal v podkastu Supermoč. Počutje v novi panogi opiše z eno besedo: ambivalentno. »Zelo je vznemirljivo, zelo zanimivo in zelo novo.«  

V podkastu Supermoč je Jernej Pirc, direktor BNI Adria, spregovoril o tem, zakaj podjetniki danes za uspeh ne potrebujejo le dobrih idej, temveč predvsem kakovostno podporno okolje, prave ljudi in odprtost za nove tehnologije. Podjetništvo se pogosto predstavlja kot pot posameznika: pogumnega ustanovitelja, vizionarja, človeka, ki tvega, vztraja in premika meje. A vse bolj jasno postaja, da uspeh podjetnika ni nikoli zgolj individualna zgodba. Je zgodba odnosov, zaupanja, priporočil, sodelovanja in skupnosti. O tem je v podkastu Supermoč govoril Jernej Pirc, direktor BNI Adria, ki poudarja, da je podjetništvo v resnici skupnostni šport. Podjetniki po njegovem ne potrebujejo le znanja, kapitala in idej, temveč tudi okolje, v katerem lahko rastejo, izmenjujejo izkušnje, dobijo podporo in vzpostavljajo odnose, ki dolgoročno prinašajo razvoj. Pogovor vodi Petra Kovič

Podjetje FRESH32, ki ga soustvarja Jan Habat, je v manj kot letu dni prepričalo več kot 50.000 uporabnikov, zaprlo 1,2 milijona evrov investicije in se pripravlja na širitev v tujino.  

Ko govoriš z Mitjo Margonom, jadralcem, ki je bil v več kot 40-letni jadralski karieri Svetovni, Evropski, Sredozemski, Balkanski in državni prvak v različnih jadralnih razredih, 4-krtani udeleženec Olimpijskih iger: tekmovalec (1996 in 2000), trener (2004), vodja jadralske ekipe (2020), pa tudi kot "turist" (2012 in 2016), dolgoletni tenerjem in organizatorjem, predsednik Jadralnega kluba Pirat - Portorož in ustanovitelj ter lastnik podjetja Sailing Point, hitro postane jasno, da jadranje ni šport spektakla, temveč proces. Počasno nalaganje izkušenj, odločitev in – predvsem – ljudi. Pogovor vodi Petra Kovič

V 100. epizodi podkasta Supermoč so bili gostje nekdanji dirkač F1 David Coulthard, košarkar in trener Željko Obradović in Peter Bakenecker iz Mastercarda. Ski Jumping World Championships Planica ni le spektakel rekordov in vetra pod smučmi. Je prizorišče discipline, pritiska in odločitev v milisekundah. In prav tam – med letalnicami, VIP-prostori in neformalnimi pogovori na dogodku Mastercard Slovenija – je nastala posebna epizoda: stota Supermoč.  To ni epizoda o športu. To je epizoda o tem, kako šport razloži posel skozi prizmo Ski Jumping World Championships Planica, kjer so se srečali na enem mestu različni svetovi – hitrost formule ena, disciplina vrhunskega športa in surova realnost poslovnih odločitev. V stoti epizodi podkasta Supermoč so bili gostje dirkač F1, ki je vozil 300 kilometrov na uro, trener, ki je ustvarjal evropske prvake, in skakalec, ki je odraščal v eni najbolj ikoničnih športnih družin na svetu. Pogovor vodi Petra Kovič

Gost podkasta Supermoč je bil Jure Novak, direktor Cankarjevega doma. Kot mlad je to institucijo obiskoval z občutkom skoraj ritualnega spoštovanja, danes jo vodi z zavestjo, da ne upravlja le programa, temveč tudi prostor pomena. Cankarjev dom ni le največja kulturna institucija v Sloveniji. Je prostor, kjer se križajo svetovi – umetnost in politika, intima in javnost, zgodovina in prihodnost. V njem se hkrati odvijata tišina in aplavz. In prav zato njegovo vodenje ni zgolj organizacijska naloga, temveč tudi vrednostna odločitev.  Jure Novak, režiser in dramaturg, ki je pred dobrim letom prevzel vodenje Cankarjevega doma, to razume zelo osebno. Kot je povedal v podkastu Supermoč, Cankarjev dom, ki ga je kot mlad obiskoval z občutkom skoraj ritualnega spoštovanja, danes vodi z zavestjo, da ne upravlja le programa, temveč tudi prostor pomena. Pogovor vodi Petra Kovič

V sodobni družbi je spanec pogosto prva stvar, ki jo žrtvujemo v imenu produktivnosti. Dolgi delovniki, stalna dosegljivost, globalni poslovni ritmi in digitalne naprave ustvarjajo kulturo, v kateri se zdi počitek skoraj luksuz. Toda znanost govori drugače: spanec ni izguba časa, temveč eden ključnih temeljev zdravja, skupaj s prehrano in gibanjem. Pomanjkanje spanja vpliva na koncentracijo, čustveno stabilnost, odločanje in dolgoročno zdravje. O tem, zakaj je spanec pomemben ne le za posameznika, temveč tudi za družbo in poslovni svet, smo se pogovarjali v podkastu Supermoč s prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj, nevrologinjo, somnologinjo, vodjo Centra za motnje spanja in profesorico na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Fotografinja, umetnica in raziskovalka zavesti se giblje med zelo različnimi okolji – od kurentovanja do srečanj z avtohtonimi skupnostmi v Mehiki in okoljskih projektov v Amazoniji – a njena rdeča nit je presenetljivo jasna: človek izgubi ravnovesje, ko izgubi stik z naravo. »Narava ni zunaj nas. Narava smo mi,« je dejala v podkastu Supermoč, Alenka Slavinec. Pogovor vodi Petra Kovič