Kot pediatrinja in psihiatrinja je svoje poklicno življenje posvetila skrbi za duševno zdravje otrok, v balkanskih vojnah psihičnemu okrevanju otrok beguncev, od upokojitve naprej pa vodi programe psihosocialne pomoči na kriznih, vojnih območjih.
Večkrat slišimo od pedagogov, da niso duševno-zdravstvena ustanova in da je njihov namen otroke izobraziti. Ampak realnost je taka, da je izobraževanje povezano tudi s čustvenim življenjem. Vsem otrokom moramo zagotoviti minimalno osnovno pomoč in podporo. In čeprav je ta pomoč minimalna, za otroke pomeni veliko.
