Socialni psiholog in predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru je že v mladosti aktivno spremljal družbo. Zanimala ga je politika, zdaj pa prihaja do tega, da ga ne več - a poklicno ga mora. Vse to terja tudi držo, ki jo potrebujejo socialni psihologi. Bojan Musil se zaveda, kdaj je komentar strokovne narave, kdaj pa je obarvan. Nedavno je ocenil komunikacijo premierja Roberta Goloba, ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. S Fakulteto za računalništvo in informatiko UM in UKC Maribor razvijajo robotko Frido, ki opravlja vsakdanje naloge, ki jih počne medicinsko osebje, ima pa tudi druge funkcije. Odziva se, pogovarja s pacienti in piše elektronska sporočila. V pogovoru z Danilo Hradil Kuplen tudi primerja svoje starše s helikopterskimi starši današnjega časa. Čas sedanjosti pa vidi kot progresivno spiralo na nekem višjem nivoju.

Somnologinja prof. dr. Leja Dolenc Grošelj je evropska strokovnjakinja za medicino spanja. Je avtorica številnih člankov in publikacij o spanju in njegovih motnjah, ter soavtorica več evropskih priporočil za obravnavo in zdravljenje različnih motenj spanja kot sta nespečnost in prekomerna dnevna zaspanost. Leta 1994 je ustanovila edini terciarni Center za motnje spanja odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, ki ga uspešno vodi od ustanovitve dalje.

Njeno raziskovalno in terpavetsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja ter promocijo duševnega zdravja. Predavateljica psihologije na mariborski in primorski univerzi, predstavnica Slovenije pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora. Zgodbe imajo na neki način terapevtski učinek. Otroci se tako naučijo o čustvih. Če se z njimi spoprimejo že v pravljicah, jih lahko v resničnem življenju lažje predelajo. Njeno raziskovalno in terapevtsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja ter promocijo duševnega zdravja: "V času vojn oziroma v vseh večjih kriznih družbenih razmerah je samomorov manj. Takrat je prisotna želja po preživetju, strah pred smrtjo pa se poveča." Pri preučevanju samomorov igra pomembno vlogo tudi kultura. Če zelo posplošimo, imamo na eni strani to 'italijansko' odprtost, komunikativnost, izražanje čustev, medtem ko so v vzhodni Evropi veliko bolj zaprti.

Prevajalka in komunikologinja, ki se je iz Ukrajine po študiju v Kijevu in Parizu pred dvanajstimi leti preselila v Slovenijo. Ukrajinci smo sami sebe presenetili s svojim herojstvom. Nismo se ga zavedali, ampak mislim, da je bil vedno z nami. Ukrajinci smo postali Ukrajinci šele v zadnjih osmih letih.  

Ustanoviteljica in urednica Časorisa, prvega spletnega časopisa za otroke pri nas, novinarka, pisateljica in raziskovalka literarnega novinarstva in medijske pismenosti. Novinarji nosimo delež krivde. Delamo napake, saj je tempo vedno hitrejši. Poleg tega vemo, da obstajajo senzacionalistični mediji. Problem je, ker medije dojemamo, da so vsi enaki. Vse se prepleta in nismo več pozorni, kdo je kaj objavil. Teta ti hoče dobro, prijateljica se ti ne bo zlagala, ne pomisliš pa na to, da sta bili lahko zavedeni.    

Sopotnica je Ljubica Knežević Cvelbar, znanstvena raziskovalka ekonomije v turizmu, redna profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti, gostujoča profesorica na številnih univerzah po svetu, svetovalka in vsestranska strokovnjakinja v turizmu. "Pri trajnostnih iniciativah v hotelih in gostilnah smo v zadnjih letih naredili korak naprej. Zaostajamo pa pri infrastrukturi, v katero ne vlagamo dovolj. V turizmu nas čaka še veliko dela." Ljubica Knežević Cvelbar Redna profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti, gostujoča profesorica na številnih univerzah po svetu, svetovalka in vsestranska strokovnjakinja v turizmu takole razmišlja o slovenskih intelektualcih:"Še po dvajsetih letih življenja tukaj verjamem, da je neverjetno veliko intelektualcev v Sloveniji, s katerimi lahko navežeš stik. Zato tudi ostajam tukaj, čeprav bi se že večkrat lahko preselila drugam."  

Diplomirana slikarka in oblikovalka pri svojem delu povezuje umetnost in ljubezen do živali, vodi mačjo svetovalnico, izobražuje o dobrobiti in vedenju mačk, sodeluje z zavetišči za živali, s skrbniki in stroko. "Skrb za živali je obveznost, ki jo moraš trezno sprejeti. Zanjo se ne smeš odločiti iz čustvenih razlogov, ampak zaradi tega, ker meniš, da si sposoben. Oziroma če nisi, da boš poiskal pravo pomoč." Pšenica Kovačič  

Komunikatorica znanosti z doktoratoma iz fizične geografije in varstva okolja, redna profesorica na mariborski filozofski fakulteti, kjer vodi Mednarodni center za ekoremediacije, na Učnem poligonu za samooskrbo Dole pa akademska znanja prenaša v prakso. "Slovenija nima pravilno razvite kulture pitja čaja. Veliko gospodinjstev si zjutraj skuha en velik lonec čaja, ki ga pijejo čez cel dan. Ampak to ni to, ker ta ni živ. Je kot postana juha. Čaj se mora piti v majhnih količinah, v majhnih skodelicah in vedno z nekom. Tako kot vino. Vina naj ne bi pil sam. Čaj združuje ljudi." Ana Vovk Komunikatorica znanosti z doktoratoma iz fizične geografije in varstva okolja svoja akademska znanja prenaša v prakso: "Srečen si, ko ničesar ne potrebuješ. In pri permakulturi pravzaprav ničesar ne potrebuješ, ker ti vse daje narava. To ni skromnost, to je notranje bogastvo. Material ti je prej ali slej samo obremenitev. Veliko ljudi sledi temu načinu življenja." "Danes je tisto, kar je zdravo in krepi življenje, veliko bolj dosegljivo, kot je bilo včasih. Pot odpiranja je hitrejša, včasih je za spremembo trajalo predolgo. Zdi se mi, da bo prej prišlo do preobrata v bolj trajnostno smer. Razvoj smo dosegli, zdaj se lahko le trajnostno umikamo."

Ustvarila je vrsto vlog v gledališču in na filmu, je članica ansambla MGL, na filmskem festivalu v Mostarju je prejela nagrado za najboljšo glavno žensko vlogo Mejre v filmu Zastoj, ki te dni prihaja v kinematografe. "Igralci neprestano iščemo nove obraze, nova občutja. Včasih pridemo do cilja, včasih ne. Ni nujno, da vedno prideš do tistega zaželenega. In to vsak igralec pri sebi ve. /.../ Ranljivost, odprtost je naše osnovno delovno orodje." Mirjam Korbar Za seboj ima 30 let igralskih izkušenj in ko primerja delo zdaj in nekoč, pravi, da največ sprememb vidi pri snemanju filma: "Zaradi tega, ker so pogoji dela vse slabši. Veliko hitreje je treba vse narediti, na dan je treba posneti vse več sekvenc, honorarji so tudi slabi. Denarja za film je vse manj." "Igralci znamo najti veselje v vlogi, nekaj, kar nas v njej zanima, značaj, videz, lahko tudi hoja. Predvsem pa nam je pomembno, da vloga nekaj pove, da nekaj nosi."

Zgodovinar in aktivist, zaposlen pri Slovenski filantropiji, kjer sodeluje pri programu za integracijo migrantov. "Nobeno mesto ne bo rešilo tvojih težav. Ampak nekje moraš biti in si tam ustvariti življenje. Če se ti zdi z mestom, v katerem živiš, vse narobe, je zelo pogosto, da se motiš." Ognjen Radivojević Potem ko je Ognjen Radivojević živel v Sarajevu, študiral v Novem Sadu in Münchnu, se je pred desetimi leti preselil v Ljubljano: "Problem Evrope je, da se uporablja slabe strategije. To skuša rešiti tako, da želi ljudi ohraniti zunaj svojih meja. Ni človeka, ni problema." "Zelo hudo mi je za vse tiste, ki se zdaj potikajo ob meji. Nedaleč od nas se sprehajajo ljudje, ki so žejni, premraženi, poškodovani. Drugi si to težko predstavljajo in razmišljajo o tem, saj se že tako obremenjujejo s svojo strategijo preživetja."