V katehezi za bolnike in starejše je še odmeval praznik Marijinega vnebovzetja v luči smrti in večnega življenja. To, kar je dosegla ona, naj bi dosegli vsi mi. Naše odrešenje je v vstajenju celotnega človeka, telesa in duše. Naš gost, bolniški župnik Anže Cunk, je spregovoril tudi o tem, kako biti blizu umirajočem človeku in o njegovih svežih izkušnjah z bolniki. V minutah za liturgijo bo pojasnil pomen uvodnega kesanja pri maši, ki ni spovedna odveza, a ima kljub temu velik pomen.

Brat Miran Špelič nas je tokrat popeljal v davno preteklost, v drugo stoletje, ustavili smo se pri Hipolitu, ki je bil zelo zagonetna oseba, o kateri znanstveniki še niso rekli zadnje besede. Srečali smo se z besedilom, ki je najstarejša razlaga Svetega pisma.

V radijski katehezi Zdravilna beseda smo skupaj z usmiljenko s. Metko Tušar odkrivali, kako odkriti in uresničiti namen svojega življenja, ki smo ga prejeli od Boga. To velja za vsakega človeka, še bolj pa za tiste, ki jim življenje ni prizanašalo in zato včasih težje odkrijejo namen svojega življenja in smisel vseh preizkušenj.

V katehezi za bolnike in starejše smo se ustavili ob sporočilu letošnjega šestega svetovnega dneva starih staršev in ostarelih. Bolniški župnik Anže Cunk  pravi, da so velik zaklad in da jih Bog ne bo nikoli pozabil. Slišali smo tudi o dveh primerih, ko je Bog po zakramentu bolniškega maziljenja ozdravil dva bolnika. V minutah za boljše razumevanje mašnega obreda smo poglobili razumevanje začetnega dela: znamenje križa, mašnikov pozdrav in povabilo h kesanju. 

Za papežem Leonom prvim je bil Gregor prvi,  drugi in edini papež, ki mu je zgodovina prisodila naslov Veliki. Bil je prvi papež iz vrst zahodnega meništva, zato je mogel benediktinskemu redu naložiti dolžnost misijonarjenja med novimi evropskimi poganskimi narodi. Zapustil je globoke duhovne spise, preuredil je bogoslužje in petje -  gregorijanski koral. V nocojšnji katehezi Naši očetje v veri bo brat dr. Miran Špelič približal spis Gregorja Velikega o sv. Benediktu.

V katehezi Zdravilna beseda smo govorili dobrem in zlu. Duhovni učitelji pravijo, da resnična svoboda ni v tem, da se odločamo med dobrim in slabim, temveč, da se vedno odločimo za dobro. To je še posebej pomembno za ljudi, ki so notranje ranjeni, prizadeti in se trudijo odpuščati in živeti kot novi ljudje. Naši gostji, Darja Brecelj Ipavec in Glorija Forjan, sta pojasnili nekaj bolj zapletenih svetopisemskih odlomkov o tej temi, Sonja Dobovšek pa je spregovorila o tem, kako je odločanje zanjo osebno težko in kaj ji pri tem pomaga. 

V Radijski katehezi smo predstavili monografijo SVETA GORA, KRONANJE MILOSTNE PODOBE 1717. Brez poznavanja zgodovine in dogajanja v preteklosti je narodu nemogoče »stati in obstati« Knjiga dr. Mateja Hriberška je neprecenljivega pomena, ne le v verskem pogledu, tudi z zgodovinskega vidika je nepogrešljiva in nadvse pomembna v odstiranju kulturnega življenja v zgodnjem 18. stoletju. Je prevod obsežnega rokopisa Bosna serafska izpod peresa patra Mavra Fajdige, ki je kot arhivar in knjižničar po samostanih zbiral gradivo za zgodovino frančiškanskega reda in vse pregledno popisal od prihoda prvih redovnih bratov na območje Balkana sredi 14. stoletja do svojega časa. Popisal je petnajst samostanov! Izjemno delo, ki pa ni doživelo natisa. Je pa rokopis v celoti ohranjen. Monografijo SVETA GORA, KRONANJE MILOSTNE PODOBE 1717 je predstavil dr. Matej Hriberšek.

Junijska kateheza je obarvana z ljubeznijo Jezusovega srca, saj je njena osrednja vsebina  vzeta iz zadnje okrožnice papeža Frančiška Ljubil nas je. V njej papež obravnava pomen človeške in božje ljubezni ter človeškega srca v sodobnem svetu. Z bolniškim župnikom Anžetom Cunkom smo se dotaknili romanja bolnikov, invalidov in starejših na Brezje ter pomena duhovništva v današnjem času. V minutah za liturgijo smo nadaljevali z razlago bogoslužnih drž kot sta trkanje na prsi in umivanje rok.

Ker smo pred praznikom domovine, se bomo ozrli v svoje jezikovne korenine. Brižinski spomeniki so pisani v zgodnji slovenščini. Spomeniki so najstarejša ohranjena slovenska besedila in hkrati najstarejša slovanska besedila v latinici, kar jih uvršča med ključne dokaze nastajajoče narodne identitete. Drugi spomenik velja za srednjeveško retorično mojstrovino, saj je najstarejša znana slovenska pridiga. Jan Dominik Bogataj nam v branje in premislek priporoča vsa besedila. 

Dotaknili smo se medgeneracijskih prenosov ran in tudi blagoslovov, ki prehajajo iz roda v rod. V katehezi Zdravilna beseda sta svetopisemski pogled na to temo podali Darja Brecelj Ipavec in  Glorija Forjan. Osebno pričevanje o tem, kako se je osvobodila bremena preteklosti in svoja otroka vzgojila drugače, kot je bila vzgojena sama, je prispevala Bety Rupar.