V oddaji Odprto za srečanja predstavljamo izjemno mlado glasbenico, ki je že v otroških letih izkazala svoj dar in je v prav tistem obdobju že večkrat snemala v našem studiu Hendrix. To je klasično izobražena glasbenica, dirigentka z absolutno zmago na mednarodnem tekmovanju La Maestra v Parizu, glasbenica z nazivom najboljše dirigentke na svetu: maestra Mojca Lavrenčič iz Vipave. Mojca Lavrenčič je pianistka, čembalistka in dirigentka. Dirigira vsem profesionalnim orkestrom v naši državi in v tujini. Februarja letos je bila sprejeta na prestižno tekmovanje, na katerega sprejmejo le šestnajst udeleženk na podlagi prijavljenih posnetkov in življenjepisa. Mojca je bila sprejeta po srečnem naključju v zadnjem trenutku in zmagala. Urnik se ji je hipoma natrpal, ponudbe dežujejo iz vsega sveta. Na 77. rojstni dan Radia Koper je studio Hendrix postal bogatejši za novo mešalno mizo in prenovljeno režijo. Odprtje je pospremil koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z dirigentko Mojco Lavrenčič. Brez oklevanja je sprejela povabilo domačega okolja in kljub razpršenosti po svetu našla čas zanj. Po vaji z orkestrom je bila Mojco Lavrenčič pripravljena podeliti misli z urednico Simono Moličnik.

Karmen Kastelic Pipan je slikarka, avtorica in ustvarjalka podob ter zgodb. Njena likovna dela zaznamujejo Kras, zemlja, tekstura in spomin. Ta občutek plastenja sveta živo odzvanja tudi v njenem romanu "Blaganica". Njena različna umetniška izražanja niso ločena, ampak govorijo isti notranji jezik.

Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji. V ljubljanski Drami je Marijana Brecelj nanizala dolgo vrsto izjemnih vlog, še bolj pa so si njen obraz in glas zapomnili televizijski in filmski gledalci in radijski poslušalci. 8. junija je praznovala okroglih 80 let in v desetletjih bogate ustvarjalnosti prejela številne ugledne nagrade, med zadnjimi nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre. Najbolj pretresljiva je srhljiva aktualnost monodrame Nemško življenje. Iz zgodovine se nismo naučili nič. Še bolj pretresljivo pa je, da smo izgubili pravico obsojati preteklost, vse kar se je dogajalo. Čas, v katerem živimo, je morda še hujši od tistega med drugo svetovno vojno. Marijana Brecelj, igralka Še vedno veliko igra, to ji pomeni največ. Simpatična je, zgovorna, radoživa. Njen zadnji projekt je monodrama Nemško življenje, po besedilu britanskega dramatika Christoperja Hamptona, ki ga je je režiral Alen Jelen. V predstavi – to je sploh njena prva monodrama - igra Goebbelsovo osebno tajnico Brunhilde Pomsel, ki je v resničnem življenju šele pri 103 letih brez opravičil spregovorila o dolgo zamolčanem. Monodrama nam nastavlja močno ogledalo - o molku, prilagajanju, odgovornosti. Sooča nas z zgodovino in z nami samimi. Predstava je bila pred kratkim uvrščena v spremljevalni program Borštnikovega srečanja. Pod okriljem Primorskega poletnega festivala si jo bomo lahko v Kopru ogledali 28. julija. Predstavo je režiral Alen Jelen, nastala pa je v produkciji Škuc gledališča.  

Čeprav živimo v času, ko imamo na dosegu roke nešteto nasvetov o zdravju, prehrani in dobrem počutju, smo pogosto bolj zmedeni kot kadarkoli prej. Komu verjeti? Kaj v resnici deluje? In kako se sploh lotiti spremembe, da ta zdrži tudi v vsakdanjem tempu življenja? O tem bo v oddaji spregovoril Jani Konjedic – po izobrazbi zgodovinar, po poklicu prehranski svetovalec, po duši pa raziskovalec dobrega počutja. Nekdanji vrhunski odbojkar danes svoje izkušnje in znanje združuje v svetovanjih, predavanjih, podkastih in pisanju, kjer poskuša zdravje približati na razumljiv in življenjski način. V pogovoru bo med drugim razkril, kako se je njegova pot začela, kaj ga je šport naučil o disciplini in ravnotežju ter kaj Slovenci pogosto delamo narobe – ali prav – ko gre za skrb zase.

Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji. Bojan Roš je človek, ki je v življenju nosil veliko različnih vlog. Bil je zdravnik, pulmolog in diabetolog, dolgoletni zdravnik v Tolminu, kasneje tudi koncesionar. Je lovec, človek narave, vizionar, ki je na pobočju gore Kuk, s pogledom na Matajur, simbolom Nediških dolin in osupljivo doline Soče, soustvaril Nebesa – eno najbolj prepoznavnih turističnih zgodb Posočja. Najbolj je človek srečen, če je zdrav in če ima zdravo familijo. In celo familijo. Bojan Roš Rojen je bil v Hrastniku, odraščal v družini, ki jo je povojna razlastitev močno zaznamovala. Kot mladenič je hodil peš čez hribe v šolo, študij medicine končal z odliko, hkrati pa vodil enega najbolj znanih študentskih zbirališč v Ljubljani. Žena Katja je več kot 30 let pisala zgodbe za časopis Delo. Hči Maja je stopila po mamini poti, le da je za pripovedovanje zgodb uporabljala televizijsko kamero. Hči Ana pa je verjetno najboljša kuharska mojstrica na svetu. Bojan Roš je dedek in človek, ki še danes rad poprime za delo, pomaga sosedu in z zanimanjem spremlja svet okoli sebe. Z njim o  življenju med ambulanto in hribi, o zdravstvu nekoč in danes, o lovski etiki, družini, Nebesih in o tem, kaj človeka po vseh teh letih še vedno žene naprej. 

Gost tokratne oddaje Odprto za srečanja je Emil Juvan, dekan UP Fakultete za turistične študije - Turistice, izredni profesor in raziskovalec z dolgo mednarodno akademsko ter strokovno potjo na področju turizma. Izobraževal se je v Sloveniji, ZDA in Avstraliji, danes pa svoje delo posveča predvsem trajnostnemu razvoju turizma, upravljanju turističnih destinacij ter iskanju rešitev za zmanjševanje negativnih vplivov turizma na okolje. Je avtor številnih znanstvenih del in zagovornik povezovanja slovenskega znanja z mednarodnim raziskovalnim prostorom.

Oddaja Midva je tudi v tretjem nizu vsak mesec od oktobra do aprila, v radijskih pogovorih predstavljala različne dvojine. In kot že dvakrat doslej, smo ta niz tudi tokrat zaključili s končno skupno oddajo Midva. Nataša Benčič se je skupaj s tehnično ekipo, v kateri sta bila Mitja Marsič in Maksim Vergan, odpravila na Domačijo Bordon v Dekane. Mojca in Boris Bordon - brat in sestra - oba vinarja, sta bila tudi gosta oddaje, tokrat pa tudi gostitelja končnega snemanja, ki ga je obiskalo vseh 7 dvojic tega niza. 14 gostov je veliko povedalo o sebi, v drugem delu oddaje pa tudi o radiu, mediju, ki ga imajo radi. Lara Baruca pa je skupaj z Boštjanom Pertinačem Radiu Koper za rojstni dan zapela njun novi duet Sito let.

Irena Vidmar je svoje poslanstvo našla v skrbi za druge. Kot glavna medicinska sestra je v ajdovskem zdravstvenem domu poskrbela za razcvet številnih dejavnosti, od patronažne službe do nujne medicinske pomoči. Sodelovala je pri projektu Ministrstva za zdravje glede vzpostavitve referenčnih ambulant in razvila računalniško podprto orodje za merjenje obremenjenosti medicinskih sester, kar se šteje za pionirsko delo. Po upokojitvi se je posvetila prostovoljstvu in skrbi za starejše. Njene zasluge so prepoznali na Občini Ajdovščina in ji pred kratkim podelili naziv častna občanka.

Nogometaši Kopra so se tudi letos uvrstili v evropsko tekmovanje. Veliko zaslug za dobre predstave in drugo mesto na lestvici državnega prvenstva ima trener Zoran Zeljković. Igralcem je našel prave igralne položaje na igrišču, igra ekipe je atraktivna in učinkovita. Ljubljančan, ki je pred leti že deloval v Kopru, si je v največjem mestu slovenski Istre ustvaril dom. V trenerski karieri je deloval tudi v Latviji in Rusiji, pred seboj pa ima še visoke cilje.

Nataša Smerdelj je ustanovna članica Ženskega pevskega zbora Kombinat, zbora, ki se je rodil pred 18. leti na dan upora. Zbora, ki se ves čas zavzema za pravice najranljivejših. Glasno in s pesmijo tudi za pravice delavk in delavcev. Nataša Smerdelj je izkusila brezup in nemoč ob izgubi zaposlitve in grožnjah rubežnikov. Pa strah pred tem, da bi znova ostala brez dela. Delo bi bilo treba praznovati vsak dan, ker delo počloveči človeka, meni Pivčanka, ki že vrsto let živi v Ljubljani. Spomin na tovarno Javor, ki je dajala kruh številnim Pivčanom, je živ in je opomin, kako hitro se lahko vse sesuje v prah. Pivko je odnesla s seboj, tudi tako, da je ohranila značilno pivško narečje. Diplomirana teologinja, je prepričana, da imajo teologija in pesmi upora pomembne stične točke. Foto: Barbara Berce