Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o svobodi medijev v Sloveniji in stanju na RTV Slovenija. Volilna udeležba na letošnjih državnozborskih volitvah je bila najvišja v tem tisočletju, v začetku spomni Ali Žerdin, ki je presenečen nad potezami Janševe vlade v odhajanju, kot je denimo ponovna deregulacija cen pogonskih goriv in pritiski na RTVS. Prav ti pritiski pa najbolj skrbijo Janeza Markeša, ki meni, da je bil program minulih volitev nasprotovanje Janezu Janši. Markeš obenem ocenjuje, da se klika, ki jo je na čelo javnega servisa postavila vlada v odhajanju politična in ne strokovna. Marcela Štefančiča so izrinili iz oddaje, ki jo vodi že leta prav na dan svobode medijev, 3. maja. Pod zadnjo vlado je svoboda tiska v Sloveniji nazadovala za kar 18. mest, je spomnil Žerdin. Opozoril je, da je imela na tej lestvica Slovenija daleč najboljšo uvrstitev med prvih deset držav na svetu v letih po osamosvojitvi, nato pa je nihala; močno je upadla po vsaki Janševi vladi. Markeš meni, da bi zaradi svoje neprofesionalnosti urednica Jadranka Rebernik in novinarji, ki se obnašajo kot »politkomisarji«, kakršen je Jože Možina, morali izgubiti službe na RTV. »Novinarji, kot sta Rebernik in Možina, sta se vedno po koncu brutalnih Janševih vlad potuhnila in še naprej dobivala plače,« je spomnil Markeš, ki meni, da je za takšno stanje na RTV kriv dogovor med SDS in SD. Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o volilnih rezultatih in sestavi koalicije. Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat komentirala volilne rezultate. Gibanje Svoboda se je z odstotkom, ki ga je osvojilo na nedeljskih volitvah, približalo rezultatu, s katerim je leta 2014 zmagala stranka Mira Cerarja. »Če pogledava osvojene mandate, je stranka Roberta Goloba pri 41 parlamentarnih sedežih, kar je daleč največ v zgodovini slovenske parlamentarne demokracije,« je dejal na začetku Ali Žerdin. Komentatorja sta se osredotočila predvsem na vprašanje potencialne koalicije. Dve stranki KUL sta iz parlamentarnega življenja izpadli, ostali sta stranki SD in Levica. Bodoči mandatar je takoj po volitvah dejal, da je obe stranki povabil k sodelovanju, le da Levica končnega odgovora še ni dala. Janez Markeš je povedal, da je povolilna situacija večplastna. Razdeliti jo je moč na tri različne odseke in teme diskusije: » Janšizem z elementi fašizacije Slovenije je vsaj začasno zaustavljen. Začasno, ker nisem prepričan, da je to zadnja postaja janševega pohoda na Slovenijo.« Za demokracijo je to po Markeševih besedah dobra novica, EU se v svojem liberalnem delu obnaša, kot da se je zgodilo ljudstvo in da je to nekaj dobrega. Druga ugotovitev, je še dodal komentator, je to, da je slovensko volilno telo reagiralo taktično in do neke mere panično. Robertu Golobu je sedaj treba dati priložnost, da dokaže, visoke besede iz kampanje niso izmišljotina. A Markeš je opozoril tudi, da je prevelika moč vedno nevarna. Več na delo.si.  Parlamentarne volitve 2022 • Gibanje Svoboda • Robert Golob • Janez Janša

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o volitvah in predvolilni kampanji. Ali Žerdin je pojasnil, da smo že sredi volitev, saj predčasne volitve že potekajo, udeležba na njih pa močno presega udeležbo pred štirimi leti. Leta 2018 je bila volilna udeležba 52-odstotna. Žerdin in Janez Markeš stavita, da se bo volilna udeležba na letošnjih volitvah gibala okoli 65 do 68 odstotkov. Žerdin je dejal, da je letošnja predvolilna kampanja najbolj neobičajna v zadnjih 32 letih, saj je bil eden izmed favoritov, Robert Golob, na javni televiziji »pospravljen v predal manj relevantnih strank«. Šele odločitev sodišča mu je omogočila soočenja v bolj gledanih terminih. Poleg tega smo še vedno sredi pandemije covida, ki je pred volitvami prav tako prizadela Goloba, je spomnil Žerdin. Ob tem pa se mu zdi nenavadno tudi, da sedanji predsednik vlade ni hodil na soočenja. »Do sedaj je sodeloval le na dveh, kar je v dvaintridesetletni zgodovini slovenskega parlamentarizma izjemno nenavadno,« je pojasnil Žerdin. Markeš meni, da je zaradi strelov nacionalne televizije v lastno koleno Pop TV postala relevantna televizija. Kljub temu meni, da je bilo zadnje soočanje tam katastrofalno, »to je bil napad na Levico in poskus umora Luke Mesca že na samem začetku. Kar si je komercialna televizija privoščila, je neverjetno; podjetništvo proti državi in Levici. Norosti, ki jih ne slišiš vsak dan, pod vsakim nivojem,« je povzel Markeš. Stranke leve sredine so napadale Janeza Janšo, desni del političnega spektra pa Levico in Mesca, ne pa Goloba, je bil presenečen Žerdin. Markeš meni, da na Goloba že gledajo kot na zmagovalca in skušajo k njemu spraviti Novo Slovenijo. Očitno je, da je Mesec dejansko nevaren globoki državi, je dejal Markeš. Žerdin je spomnil, da je po zadnjih anketah Levica druga najmočnejša stranka na levem polu. Markeš se je strinjal, da je bil verjetno napad na Mesca kontraproduktiven. Glavno vprašanje je, kako bosta Golob in njegovo gibanje po volitvah naslovila ključna vprašanja, je dejal Markeš, ki meni, da na Golobu leži ogromna odgovornost. Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o problematični naklonjenosti Roberta Goloba privatizaciji zdravstva. Včeraj sta se na predvolilnem soočenju na programu Kanal A prvič srečala prvak stranke SDS Janez Janša in predsednik gibanja Svoboda Robert Golob. »Od začetka smo vedeli, da bo rezultat nič proti nič in da se bo žoga podajala po sredini terena,« je z nogometnimi prispodobami soočenja najtesnejših tekmecev na parlamentarnih volitvah 24. aprila postregel Ali Žerdin. »To je bil velik dosežek za Kanal A in simpatična voditelja, ki sta stvar lepo izpeljala. Janša je takoj na začetku dal vedeti, da se bo pogovarjal samo v okviru dogovorjenega. Tako je potem tudi bilo. Drugače pa je bil mirotvorec, Mahatma Gandi. Če ga ne bi poznali, bi mislili, da je Dalajlama, edini, ki svetu zagotavlja mir.« Vse to, kar ni, je včeraj hotel prikazati, da je, je iz nogometa na polje duhovnosti odpeljal Janez Markeš. Zdravstveni sistem ni fevd zdravnikov Vseeno pa je bilo po Markeševih besedah pomembnejše ponedeljkovo soočenje na Pop TV, na katerem je Robert Golob razkril svoje načrte z zdravstvom. Povedal je, da hoče imeti to ministrstvo v domeni svoje stranke in da bo za ministra za zdravje predlagal Danijela Bešiča Loredana, ki je po Markeševem mnenju zelo problematična oseba. Golob ni »povedal, da bo zdravstveni sistem usklajen projekt celotne koalicije, v katerem bi ga vzeli kot vsevladno prioriteto, in ne kot fevd zdravnikov. Zdravstveni sistem ni lastnina zdravnikov ali kogar koli drugega, ampak lastnina države,« je pribil Markeš, ki je kritičen do strank in posameznikov, ki hočejo privatizirati zdravstvo. Več na delo.si! 

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat govorita o ponedeljkovem predvolilnem soočenju. Ne na javni, ampak na komercialni televiziji. Televizijska soočenja vendarle nekaj dajejo, za uvod v pogovor o minulem ponedeljkovem predvolilnem soočenju meni Janez Markeš, ki skupaj z Alijem Žerdinom ugotavlja, da so tovrstna soočenja pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami relevantnejša na komercialni televiziji kot na nacionalki. »Strankam oziroma njihovim predsednikom se splača potruditi, tudi zadnji vtisi lahko pripomorejo k rezultatu. Sam pri sebi sem se zalotil, da opazujem in poslušam argumente in to, s kakšnim žarom kdo stoji za njimi,« pove Markeš. »Govoriš o predsednicah in predsednikih, vladajočo stranko pa še vedno predstavlja podpredsednica in poslanka evropskega parlamenta Romana Tomc. Je to za vladajočo stranko hendikep?« zanima Žerdina. Več na delo.si! 

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o razgradnji javnega zdravstva in odsotnosti analiz stanja v programih strank. »Do volitev je še 31 dni. Kar imamo na mizi, so volilni programi, vsak hip bodo znane tudi celotne kandidatne liste. Najina pozornost je na novem gibanju na političnem zemljevidu, na Gibanju Svoboda,« današnji pogovor uvede Ali Žerdin. »Kar je potrebno s posebno pozornostjo obravnavati v programih strank, so zdravstvo, sociala in šolstvo, ostalo so nekako standardizirane formule. Gibanje Svoboda glede tega ni naredilo kakšnih napak. Pokazalo je, da je potrebno znova vzpostaviti parametre pravne države, državniškega obnašanja, medijske avtonomije, skratka, avtonomije strok,« odvrne Markeš. »Reči pa moram, da je ta program, ko sem obravnaval področje zdravstva, za katerega ocenjujem, da je ključno za Slovenijo in obstoj prihodnje vlade, veliko razočaranje. V njem ni nobene sistemske rešitve. V njem so le zaznave nekaterih problemov, čakalnih vrst in podobno, celo kak stavek o potrebi ukinitve dodatnega zdravstvenega zavarovanja.« »Tudi pri drugih strankah na področju zdravstva ne najdemo globljih analiz in predlaganih sistemskih rešitev zdravstva v Sloveniji,« doda Markeš. »To je pomembno, ker zdravstvo v kombinaciji s socialnim sistemom v slovenski družbi genereira večjo neenakost. Vemo, da je ta sedaj v porastu, in ocenjujem da bo v prihodnje vsaka politika, ki se bo imela za alternativno, stala ali padla pri vzpostavljanju tega parametra. Zdravstvo je tu v sami sredici, tako kot šolstvo in sociala. Program Golobove stranke je nezadosten, zelo površen, pavšalen in veliko razočaranje.« »Kar opažam v zadnjem letu ali dveh, je, da poskušajo namesto dualizma med javnim in zasebnim zdravstvom uvesti tri elemente, in sicer državno zdravstvo, javno zdravstvo in zasebno zdravstvo,« opaža Žerdin. »Zasebno zdravstvo je vse, kar uporabnik plača iz svojega žepa, pri členitvi med javnim in državnim zdravstvom pa se skuša uveljaviti razlika, da predstavljajo javno zdravstvo zasebniki s koncesijo, državno pa veliki državni zavodi, zdravstveni domovi, državne bolnišnice idr., ki so do neke mere pod vladnim patronatom. Problem vmešavanja strankarske politike v delovanje javnozdravstvenih institucij obstaja in je zelo velik, omenjena členitev na javno in državno zdravstvo pa se mi zdi omalovažujoča do javnih bolnišnic in javnih zdravstvenih domov. Kot da je to nekakšna etatistična, da ne rečem sovjetska entiteta, ki je preživela tranzicijo in ne sodi v ta čas.« Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o cenzuri na RTVS in premierovem obisku Kijeva. Z javne televizije, vsaj do volitev, izginjajo nekatere oddaje, premier se je s kolegoma s Češke in Poljske podal v Kijev, vlada je po deregulaciji ponovno omejila cene bencina, je dogajanje v preteklem tednu povzel Delov komentator Ali Žerdin. Janez Markeš je poudaril, da državno televizijo plačujemo državljani, zato imamo pravico pričakovati profesionalno uredniško politiko. »Tarča je postala slovenski Kijev, ki je padel za potrebe volitev,« je pojasnil Markeš. Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o vzrokih za stavko in rasti življenjskih stroškov. Ker danes poteka šolska stavka, Delov komentator Janez Markeš pojasnjuje, zakaj je do stavke prišlo. Strinja se, da so šolski delavci podplačani, a meni, da je treba na stavko gledati v kontekstu vladne izločitve zdravnikov iz enotnega plačnega sistema. Ali Žerdin je spomnil, da je enotni plačni sistem nastal prav pod Janševo vlado, pred petnajstimi leti. Strinja se, da bi sistem potreboval nadgradnjo, a meni, da je demontaža tega sistema preveč radikalna sprememba. Markeš je ocenil, da so zdravniki covidno krizo poskusili izkoristiti za privatizacijo zdravstva in dvig svojih plač, za kar je bil potreben izstop iz enotnega plačnega sistema.  Največji zagovornik ločitve zdravstva od države je pod vplivom lobijev Nova Slovenija, je opozoril Markeš, ki upa, da jim to ne bo uspelo. Namesto tega bi se morali zavzeti za ponovno izključno javno zdravstvo in ga rešiti iz rok farmacevtske industrije in lobijev, ki jih predstavlja Matej Tonin. Markeš je opozoril tudi, da se je pod to vlado celotna družba izrazito neoliberalizira in prizadevanje za družbeno blaginjo je nadomestilo prizadevanje za gospodarsko rast, ki pa koristi zgolj dobičkarjem, medtem ko večina ostaja na istih plačah, medtem ko življenjski stroški rastejo. Več na delo.si! 

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o dogajanju v Ukrajini in slovenskih odzivih nanj. Pred tednom dni je Rusija napadla Ukrajino. »Spremljamo odpor Ukrajincev, odzive mednarodne skupnosti in vojno dogajanje,« je povzel Ali Žerdin. Delov komentator Janez Markeš meni, da Rusija nima osnovnih pogojev, da bi dobila vojno v Ukrajini. Ocenjuje, da Rusijo vojna stane med eno in petnajst milijard evrov dnevno, kar je zelo izčrpajoče za gospodarstvo. Markeša sta presenetili zlasti dve stvari; da se begunce z vojnega območja prvič po dolgem času ponovno obravnava kot begunce, in da je premier Janez Janša ni podprl Putina. A Markeš meni, da gre predvsem za predvolilno strategijo in poudarja, da se dogajanje v Ukrajini pri nas uporablja za preusmerjanje pozornosti od notranjepolitičnega dogajanja, zlasti od prevzemanja RTVS. Žerdin je poudaril, da je nedoumljivo, da je nacionalna televizija o dogajanju v Ukrajini predvajala BBC, saj ima sama izjemne poznavalce razmer v Rusiji in Ukrajini. Prav tako je izpadel Studio City, kljub temu, da je že imel pripravljeno vsebino o Ukrajini. Markeš poudarja, da nacionalna televizija ni več javna, pač pa postaja zasebna strankarska televizija, ki je financirana z javnim denarjem. Več na delo.si! 

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o sodbi sodišča EU. Sodišče EU v Luksemburgu je pred nekaj urami objavilo prelomno sodbo  glede tožbe Madžarske in Poljske, ki se nista strinjali z idejo, da bi  bila pomoč za okrevanje državam po pandemiji vezana na spoštovanje  vladavine prava. Luksemburški sodniki so ugotovili, da je tožba  neutemeljena, je povzel Delov komentator Ali Žerdin. Več na delo.si!