Bolniške odsotnosti v Sloveniji hitro naraščajo, številke pa so zgovorne: lani smo izgubili več kot 17 milijonov delovnih dni, strošek za zdravstveno blagajno pa je dosegel 667 milijonov evrov. V pogovoru Ana Vodičar iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije opozori, da je posebej skrb vzbujajoč trend rasti dolgotrajnih bolniških staležev: pred desetletjem je bilo več kot eno leto z dela odsotnih 4500 ljudi, lani že skoraj 10.000, 1500 oseb je začasno nezmožnih za delo že več kot tri leta. Pogovor vodi Barbara Hočevar

Kljub postopnemu izboljševanju ozaveščenosti med lastniki stanovanj se strokovnjaki strinjajo, da bo brez večjih vlaganj v vzdrževanje, prilagajanje objektov in ustrezno zavarovanje prihodnjih škod vse več. Največ je še vedno škode zaradi izlivov vode, vendar se hitro povečujejo škode zaradi krepitve posledic podnebnih sprememb. Uroš Metličar, direktor severne regije v Zavarovalnici Triglav, Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami na GZS, in Aleš Urevc, predsednik Združenja upravnikov nepremičnin, opozarjajo na najpogostejše škode v stanovanjih, zavarovalno zaščito, stanje na nepremičninskem trgu ter vpliv podnebnih sprememb in staranja stavb. Voditelj: Borut Tavčar

Ljudje ne smejo podlegati lepim podobam z družabnih omrežij, ampak morajo graditi funkcionalno, svetuje arhitektka Polona Senčar Otoničar: »Pomembno je, da ne sledimo kratkoročnim modernim trendom, ampak temu, da so prostori dolgoročno uporabni. Sicer se izkaže, da jih je treba sanirati, prenavljati, dokupovati. To ni trajnostno.«  Z arhitektko Polono Senčar Otoničar iz biroja 4. hiša na desni, neodvisnim energetskim svetovalcem Ensvet Eko sklada dr. Ivanom Kendo in direktorjem podjetja Lunos Urošem Fonovičem smo se pogovarjali o trendih in izzivih s področja trajnostne gradnje in bivanja. Voditeljica: Nina Štajner

Katera sprememba bo v prihodnjih letih najbolj preoblikovala trg poslovnih nepremičnin – ali bo to tehnologija, demografija, način dela ali kaj drugega? In kako donosno je vlaganje v nepremičninske sklade ter predvsem za koga vse je primerno? O trendih v segmentu poslovnih nepremičnin sta v podkastu govorila Sašo Šmigić, član uprave Generalija Investments, ter Tomaž Zorec, direktor organizacijske enote Nepremičnine na Pošti Slovenije. Voditeljica: Marjana Kristan Fazarinc

Kako naj se kupci stanovanj znajdejo na nepremičninskem trgu, v katerem cene kipijo kot kvas, kupovanje primernega stanovanja je podobno iskanju igle v kopici sena, pri tem pa zaradi geopolitičnih okoliščin grozijo višje obrestne mere, dražji materiali in še več negotovosti? In da ob tem kupci ne plačajo drago za mačka v žaklju, ki jim ga ponujajo popoldanski investitorji. O trendih na nepremičninskem trgu sta v podkastu spregovorila Zoran Đukić, direktor nepremičninske družbe Stoja trade, in Blaž Miklavčič, glavni direktor GH Holdinga, ki investira tudi v stanovanjsko gradnjo. Voditelj: Nejc Gole Voditelj: Nejc Gole  

Šport in gospodarstvo imata veliko skupnega. Tako v športu kot v poslu so pomembni rezultati, ključno pa je upravljanje negotovosti in tveganj, je v podkastu med drugim poudarila Milena Fornazarič, programska partnerica poslovne konference Šport je posel, ki jo boste 20. maja lahko spremljali tudi po spletu. Na koncu so tako v športu kot v poslu pomembni posamezniki in timsko delo ter učinkovito upravljanje človeških virov. Tako športnik kot gospodarstvenik lahko razpolagata le s tistim, kar imata in kar obstaja. Na majski konferenci bomo lahko poslušali zgodbe iz ozadja naših odličnih športnikov, saj se nam bodo pridružili njihovi starši. Pa seveda poleg predstavnikov sponzorjev, predsednika OKS in drugih tudi odličen Domen Prevc.

Ema Kozin in njena menedžerka Katja Fašink se spopadata z dilemo, ali še naprej tekmovati pod slovensko zastavo ali poiskati priložnost v tujini.   Najmlajša svetovna prvakinja v boksu Ema Kozin, ki je diplomirala iz finančne matematike, zdaj pa končuje magistrski študij aktuarstva, se z osredotočanjem na svoje fizične sposobnosti in izboljšanje tehničnih vidikov boksa gradi trdne temelje za prihodnje uspehe. Njena predanost in vztrajnost sta ključni za doseganje dolgoročnih ciljev, tako v boksu kot zunaj njega. Dolgoročna vizija 27-letne Eme Kozin in njene menedžerke Katje Fašink vključuje skrbno načrtovanje prihodnjih borb in iskanje najboljših priložnosti za nadaljevanje kariere. Ena ključnih dilem je vprašanje, ali bo Ema še naprej tekmovala pod slovensko zastavo ali pa bo iskala priložnosti v tujini. Slovenija kljub svoji majhnosti zagotavlja stabilno okolje za trening in razvoj, vendar večji boksarski trgi v tujini omogočajo širšo prepoznavnost in finančne nagrade, sta pojasnili v podkastu.   Vabljeni k poslušanju!

V tednu, ko je na borzi začela kotirati zavarovalnica Vzajemna in so zaživeli individualni naložbeni računi, smo se pogovarjali z Igorjem Štembergerjem, predsednikom uprave Ilirike. Ljubljanska borza se je sicer tokrat z močnejšo korekcijo odzvala na vojno v Iranu. Pogovor vodi Janez Tomažič 

Vojna v Iranu je še ena grožnja, ki pomeni tudi ogrožanje prehranske varnosti Slovenije, ocenjuje Igor Peček z ministrstva za kmetijstvo. Mateja Rokvič z obrambnega ministrstva pa je ocenila, da novo krizno žarišče dokazuje pravilnost usmeritve države v krepitev samozadostnosti. Letos bo Slovenija izvedla novo vajo odpornosti. Slovensko gospodarstvo je močno odvisno od surovin, kot sta nafta in plin, ki sta se podražila, je opozoril vodja sektorja za agroživilsko verigo na kmetijskem ministrstvu: »To ne pomeni nič dobrega za inflacijo, ker se lahko zelo hitro približamo inflacijski spirali.« Nafta je namreč za kmetijska gospodarstva glavni vir energije, dražja nafta pa prinese tudi dražjo hrano. Pogovor vodi Nejc Gole

Prekmurski ekološki kmetje so morali žito prodati v Avstrijo, ker pri nas ni skladišč, med drugim pravi Ana Frelih Larsen o razvoju, ki gre sicer v pravo smer. Že 15, 20 let se Ana Frelih Larsen ukvarja s področjem agroekologije, ki vpliva na zdravje tal. Ekološko kmetijstvo je eden od tistih modelov razvoja kmetijstva, ki ima precej družbenih in okoljskih koristi. Po površini za zdaj ekološko kmetijstvo pri nas zaseda 11 do 12 odstotkov kmetijskih površin v uporabi, po številu kmetijskih gospodarstev pa osem odstotkov. Zelo spodbudno pri tem je, da je mladih (med 30 in 39 let) v ekološkem kmetijstvu dvakrat več kot v drugem kmetijstvu. Pogovor vodi Borut Tavčar