Kljub sprejetju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov o nujnosti prekinitve spopadov v Gazi med ramazanom, se napadi izraelske vojske nadaljujejo. Tudi v Washingtonu, ki je doslej z vetom zavračal podobne resolucije, je vse manj razumevanja glede ustreznosti pristopov izraelskega premiera. Moskvo je minuli konec tedna pretresel terorizem. Odgovornost zanj je prevzela teroristična skupina Islamska država, Kremelj riše povezave z Ukrajino in Zahodom. Slovenija se v teh dneh spominja vstopa v NATO. Smo po dvajsetih letih bolj in varni, kot bi bili zunaj zavezništva?

Ob prizorih iz Gaze je nemogoče ostati ravnodušen. Ljudje tam umirajo zaradi raket, ozdravljivih bolezni in podhranjenosti. Na Haitiju ni dosti bolje, oblast prevzemajo oborožene tolpe, navadni ljudje pa lahko izbirajo med tem, da se jim pridružijo, se proti njim borijo ali pa poskusijo to brezvladje zapustiti. Vladimir Putin je ob rekordni udeležbi in z rekordno prednostjo še petič postal ruski predsednik, ukrajinske zaveznice pa vse bolj spoznavajo, kako globoko so udeležene v vojno. Ob vseh slabih novicah in nesreči gre očitno najbolje Fincem, ki so še sedmo leto zapored najsrečnejši narod na svetu.

V Gazi še vedno ni premirja, čeprav so upali, da bo napočil na začetku muslimanskega posta ramazana v nedeljo zvečer. Izraelski napadi ne prenehajo, v Gazo pa prihaja dosti premalo pomoči. Ukrajino je razburila papeževa izjava, sicer nekako izvzeta iz konteksta, o potrebnosti pogajanj. Tudi Rusija tu ne popušča, še posebno pred predsedniškimi volitvami. Na parlamentarnih volitvah na Portugalskem so velik vzpon dosegli desničarski populisti. V Združenih državah Amerike pa je zdaj jasno, da se bosta na predsedniških volitvah pomerila sedanji in nekdanji predsednik. Joe Biden je namreč zbral dovolj glasov na volitvah v Demokratski stranki, Donald Trup pa v Republikanski.

Števec smrti v Gazi zdaj poganjajo tudi smrti izstradanih ljudi, prve žrtve lakote pa so najšibkejši, torej otroci. Evropska unija predstavila svojo prvo strategijo obrambne industrije, medtem ko francoski predsednik Macron napoveduje čas v katerem bo nujen pogum, češ da je Rusija postala nezaustavljiva. Tako imenovani super torek je v Združenih državah Amerike utrdil položaja zdajšnjega predsednika Joea Bidna na demokratski in nekdanjega predsednika Donalda Trumpa na republikanski strani. Slednji se predstavlja kot edini rešitelj sveta pred tretjo svetovno vojno. Ob današnjem dnevu je avtorica tokratnih Labirintov sveta zaokrožila z ženskimi glasovi.

Ste se kdaj vprašali, zakaj politiki lažejo? Zakaj jih kljub vsemu volimo in celo ohranjamo v lepem spominu? Bi volili politika, ki vam obljublja dolgotrajno vojno? Leto 2024 je leto volitev in priložnost, da se ljudstvo samo odloči, ali je za mir ali ne. Za zdaj je tako, da si zmerna sredina prizadeva za nadaljevanje boja, dokler svet ne bo drugačen. Za mir pa se zavzemajo levi in desni skrajneži, populisti in politični marginalci. Morda je to trenutek, da tudi sami razmislimo, za kaj naj se borimo in koga naj zaščitimo.

Medtem ko svet bolj ali manj le jezno opazuje, Izrael še naprej udriha po Gazi. 30 tisoč mrtvih in večina poseljenega območja zravnana z zemljo so dosedanje posledice ofenzive. Napoveduje pa še napad na Rafo, ki je še edino zatočišče več kot milijonu Palestincem. Že dve leti traja vojna v Ukrajini. Razmere pa se ne na eni ne na drugi fronti ne bližajo umiritvi, pač pa ravno nasprotno – vse več je svaril pred nevarnostjo širjenja konflikta. In medtem ko rožljamo z orožjem, se svet še naprej pregreva.

Prebivalce Gaze najhujše šele čaka, če bo izraelski premier Benjamin Netanjahu uresničil napovedi o kopenski operaciji v Rafi, kjer se gnete skoraj milijon in pol razseljenih Palestincev. Izrael pritiska na Združene narode, naj zagotovi preselitev ljudi iz Rafe. Medtem ko najverjetnejši republikanski predsedniški kandidat v Združenih državah Amerike Donald Trump žuga neplačnicam v zvezi Nato, se ruski predsednik Vladimir Putin ogreva bolj za Bidna kot Trumpa v Beli hiši.

Štirje meseci so minili od začetka vojne na Bližnjem vzhodu. Območje Gaze se je v tem času spremenilo v kup ruševin. Ameriški zunanji minister Antony Blinken je skušal na še eni turneji po tamkajšnjih državah pomiriti duhove v regiji, a zaman. Predsednica Evropske komisije von der Leynova pa je v luči protestov evropskih kmetov napovedala umik uredbe o pesticidih. Tudi o tem v Labirintih sveta.

Zaradi vpletenosti Hamasa v delovanje agencije je več kot deset držav začasno ustavilo financiranje agencije Združenih narodov za palestinske begunce. Izrael je pred tem namreč dokazoval, da so nekateri zaposleni v agenciji sodelovali v napadu na izraelsko ozemlje 7. oktobra. Razprave glede financiranja po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije odvračajo pozornost od humanitarne krize v Gazi. Po Evropi se v tem času krepijo protesti kmetov, nezadovoljnih zaradi ukrepov nacionalnih oblasti, pa tudi regulacije in okoljskih ciljev, dogovorjenih na evropski ravni. Protesti kmetov so tudi del razprave na zasedanju voditeljev Evropske unije v Bruslju.

Medtem ko so se zunanji ministri EU in OZN ukvarjali z vojno v Gazi, poskušajo številni pomagati trpečim civilistom. V Evropi se nadaljujejo protesti kmetov, tokrat v Franciji. Jemenski Hutiji še vedno napadajo tovorne ladje, zato so jih Američani in Britanci ta teden spet bombardirali. Donald Trump pa očitno koraka proti novi predsedniški nominaciji.