Nadaljujemo serijo epizod o prevzemanju besed iz tujih jezikov v slovenščino, ki je znotraj Kratke informativne koristne slovenščine pravzaprav nastala oz. se razvila spontano. Marca smo preverjali, kako je s prevzemanjem iz arabščine in perzijščine, aprila smo pod drobnogled vzeli madžarščino in bolgarščino. Danes, 9. maja, je na sporedu poljščina. Razlog za to pa razkrijemo v uvodu Kiksa. Sogovornik: doc. dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. "Lomilec jezika", omenjen v oddaji: W Szczebrzeszynie chrząszcz brzmi w trzcinie.

Maturitetni esej tudi letos predstavlja prvi preizkus na spomladanskem roku splošne mature. Za več tisoč dijakov bo to prvi resnejši preizkus znanja, ki pa ne preverja le poznavanja književnosti, ampak tudi sposobnost jasnega razmišljanja, argumentiranja in seveda rabe jezika. Katere slogovne, pravopisne in slovnične napake se pri pisanju esejev najpogosteje ponavljajo? Tema je zanimiva za tiste, ki se ne bomo preizkusili v pisanju eseja, kajti vse te napake so pogoste tudi v splošni rabi. Sogovornica: Tina Lušina Basaj, profesorica na Gimnaziji Kranj.

Marca smo navdih za eno od epizod Kratke informativne koristne slovenščine poiskali v aktualnem dogajanju po svetu in ugotavljali, kako se pravilno naglasijo in izgovorijo Isfahan, Širaz, Maskat, Hormuška ožina in podobno. Aprila eno od epizod prav tako namenjamo aktualnemu dogajanju in z njim povezanimi imeni in priimki, ki se pojavljajo v medijih. Se bomo pa tokrat ustavili bližje, na evropski celini. Darja Pograjc je preverila, kakšna so pravila za prevzemanje iz madžarskega in bolgarskega jezika. Sogovornica: Saša Grčman, lektorica Radia Slovenija.

Jezikovna krajina je izraz, ki se nanaša na javno vidne jezikovne izraze v prostoru. To so napisi na stavbah, imena lokalov, ulic in trgovin, prometna signalizacija, javni napisi in podobno. Prav jezikovna krajina prestolnice je bila namreč predmet raziskave, ki so jo pretekli teden predstavili v prostorih Slovenske matice. Predavanje, s katerega boste nekaj utrinkov slišali v naslednjih minutah (z dodanimi razlagami, seveda), je za KiKs obiskala Darja Pograjc.

Kaj vse so ljudje pripravljeni napisati jezikoslovcem in jezikoslovkam Inštituta za slovenski jezik, ko jih razjezijo pravopisna pravila? V ZRC SAZU so nedavno odprli razstavo, ki razkriva prav to – iskrene, duhovite, včasih ostre, tudi žaljive, in presenetljivo ustvarjalne odzive uporabnikov slovenskega jezika. Razstava Ne uničujte slovenski jezik !!, v imenu katere se namenoma skriva pravopisni spodrsljaj, ponuja redek vpogled v živ odnos do jezika – od jeze do navdušenja, od nejevolje do iznajdljivosti. Sogovornika: dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik, in avtorica razstave Agata Tomažič.

Kratice v slovenščini so pojav zadnjih desetletij. Razlog je žanrsko širjenje slovenščine in to, da imamo posamezniki dostop do veliko več besedil. So namreč zelo pripravne za uporabo. Tudi v tokratni oddaji Kiks jih bomo vzeli pod drobnogled, in sicer se bomo vprašali, kako jih izgovarjamo. O tem se je avtorica oddaje Andreja Gradišar pogovarjala z izr. prof. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in raziskovalko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Tokrat bomo skrolali, lovdali, guglali, vlogali, tvitali in printali – oziroma govorili o anglicizmih, torej elementih angleščine v slovenskem jeziku. Z globalizacijo in s tehnološkim razvojem se je tudi v naš jezik naselilo ogromno tujk in izposojenk, večina prav iz angleščine, ki je skozi minula desetletja prevzela primat v mednarodni komunikaciji. Skupaj z njeno prevlado pa se je pojavil tudi strah, da se bo med mladimi zaradi vse pogostejše rabe angleških izrazov materinščina težje razvijala.

Nekateri glagoli so lahko del splošnega in terminološkega besedišča - eden takšnih je denimo glagol topiti. Povsem pravilno je, da rečemo, da se sneg topi, s čimer nakazujemo splošno rabo glagola. Če pa želimo biti strokovni, pa je pravilneje, če uporabimo glagol taliti. Sneg se torej lahko topi in tali, izbira glagola pa je odvisna predvsem od konteksta.

Kraji Ahvaz, Isfahan, Širaz in Maskat, otok Hormuz in Hormuška ožina, dinastija Pahlavi – aktualno dogajanje na Bližnjem vzhodu je tudi v radijski eter zaneslo obilico tujih osebnih in zemljepisnih imen. V KiKsu danes zato Darja Pograjc in Saša Grčman pojasnita pravila naglaševanja pri prevzemanju besed iz perzijskega in arabskega jezika.

Tokrat nas zanima tista recimo temu družbeno občutljivejša plat jezika. V ospredju so namreč slabšalne, vulgarne, žaljive besede oziroma to, da tudi za te besede potrebujemo neko elektronsko zbirko. Za slovenščino namreč še ne obstaja odprto dostopen in strojno berljiv seznam tako imenovanega tabujskega besedišča, kot so kletvice, slabšalni izrazi, žaljivke in podobno. Sogovornik: dr. Jaka Čibej, računalniški jezikoslovec na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.