Gledališka režiserka Ivana Djilas je pri založbi Goga objavila zbirko esejev z naslovom A si lahko vsaj enkrat tiho, v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, pa med drugim izreče stavek: »Preprosto me je sram biti tiho« in tako najlepše pojasni širok tematski razpon svojih esejev, pa tudi zakaj piše, kot piše: neposredno, pogumno, vztrajno, izzivalno, prenicljivo in srčno, za nameček pa s svojimi eseji odgovori tudi na naslovno vprašanje. Nikar ne zamudite.

Pesnik Aljaž Primožič je svojo pesniško prvenko Čisto potiho objavil v zbirki Prišleki pri Literarno-umetniškem društvu Literatura. Naslov je programski – pesnik namreč v svojih pesmih zapisuje intimne trenutke, doživetja, reminiscence in razpoloženja. Več o svoji poeziji pove v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kar nekaj svojih pesmi in tako najlepše približa poslušalki in poslušalcu svojo poezijo. Nikar ne zamudite.

Pisateljica in prevajalka Jedrt Maležič je v svojem tretjem romanu Križci, krožci (objavljenem pri založbi Goga), ustvarila psihološko pretanjeno podobo ženske, ki se ji ob razpadanju zakona spodmikajo tla pod nogami. Toda ker gre za ločitev lezbičnega para, ki ima hčer, je psihološki roman tudi političen, oziroma kot poudari pisateljica v pogovoru z Markom Goljo, ji je ugotovitev Osebno je politično zelo blizu. Spremembe, ki jih doživlja romaneskna junakinja Giga, je pisateljica sugestivno ubesedila ¬– tako kot se spreminja Gigino življenje, se spreminja tudi njena govorica. Predvsem pa se je pisateljica odločila za nelinearno pripoved, za vzvraten pogled. Njena Giga je tako na začetku romana v hudi krizi, nakar bralka in bralec spoznavata, kako je prišla vanjo, kako se je zgodba razvijala oziroma začela. To pa še ni vse: pisateljica tudi prebere odlomka iz romana in tako lepo ponazori svoje odgovore. Nikar ne zamudite.

David Zupančič je po poklicu zdravnik, po duši pa tudi pisatelj. Njegovo literarno prvenko Življenje v sivi coni (Mladinska knjiga) so obiskovalke in obiskovalci 38. Slovenskega knjižnega sejma v spletnem glasovanju izbrali za naj knjigo leta 2022. Nagrajena knjiga o življenju in napornem delu zdravnika v dneh in mesecih epidemije pritegne z osebno intonirano in razumljivo, tudi blagohumorno pripovedjo, za nameček pa je avtor nekoliko opisal tudi svojo očetovsko izkušnjo. To pa še ni vse: avtor argumentirano in slikovito pojasni, zakaj je počitek presneto pomemben. Več o knjigi in še čem pove David Zupančič v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Dr. Alojzija Zupan Sosič je s svojo literarnovedno monografijo Nekaj v megli nad reko ali literarna interpretacija (maturitetnih) besedil (Litera, 2022) napisala zelo dragoceno knjigo. Precej strani posveti branju, natančneje: literarnemu bralcu, pa literarni interpretaciji in čustvom, v drugem delu pa interpretira nekaj literarnih tekstov in na koncu odgovori na vprašanje, ali jo moti, da slovenske dijakinje in dijaki doslej še niso pisali maturitetnega eseja o literarnem delu, ki bi ga napisala slovenska avtorica v slovenščini. Nikar ne zamudite.

Ian Fleming je leta 1955 objavil svoj tretji roman o Jamesu Bondu. Roman Moonraker je precejšnje presenečenje. Dogaja se zgolj v Veliki Britaniji, znameniti tajni agent z licenco za ubijanje pa se spopade s premožnim poslovnežem Hugom Draxom, ki si kupi mesto v smetani britanske družbe z vesoljskim projektom (vam zveni sodobno?). Odlično spremno besedo k prevodu, objavljenem v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi založbi, je napisal Marcel Štefančič, jr. Več o Bondu, Jamesu Bondu pove prevajalka in pisateljica Maja Novak. Nikar ne zamudite.

Zbornik z naslovom Zapuščina miru in resnice ima zgovoren podnaslov Študije o življenju in delu Mahatme Gandhija. Dvojezični zbornik (v njem sodelujejo tuji in domači avtorji) je izšel pri Založbi Univerze v Ljubljani, uredila ga je dr. Nina Petek. Ob razpravah je vanj uvrstila tudi odlomke iz Gandhijeve Avtobiografije in njegove fotografije. Več o zborniku, predvsem pa o Gandhiju in njegovi živeti resnici, pripovedujeta dva izmed avtorjev v zborniku objavljenih študij, dr. Nina Petek in dr. Andrej Ule, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Dr. Damjan Prelovšek je odličen poznavalec opusa Jožeta Plečnika. O njem je objavil že vrsto znanstvenih monografij, pred kratkim tudi študijo Zacherlova hiša na Dunaju. Študija je izšla kot 23. zvezek v zbirki Umetnine v žepu pri Založbi ZRC. V omenjeni zbirki je dr. Prelovšek že objavil študiji o Plečnikovem NUK-u in cerkvi svetega Mihaela, v tokratni študiji pa predstavlja Mojstrovo morda manj znano stvaritev. Zakaj si Zaherlova hiša zasluži uvrstitev v všečno zbirko in zakaj je pomembna za umetnikov opus, bo dr. Prelovšek pojasnil v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Petinsedemdeset listov je natančen naslov. Po smrti literarnega zgodovinarja Bernarda de Falloisa je arhiv Francoske narodne knjižnice leta 2018 dobil Proustov rokopis (75 listov), zapiske, ki predstavljajo zametek pisateljevega romanesknega cikla Iskanje izgubljenega časa. Proustovi zapiski so pred kratkim izšli pri založbi Beletrina z izčrpno in odlično spremno besedo prevajalke, pisateljice in literarne zgodovinarke dr. Katarine Marinčič. Nikar ne zamudite pogovora z njo.

Ko zdaj gledam nazaj, vem, da je bil peti avgust tisti dan, ko se je moj svet pričel sesedati. Tako začne Simona Klemenčič, jezikoslovka in pisateljica, svoj prvi roman Hiša brez ogledal (objavljen pri Literi), rezko distopijo, v kateri se svet spreminja na slabše iz vrstice v vrstico, iz poglavja v poglavje do … konca. Spremenila se je klima (nastopila je dolga polarna zima), namesto v sedanji državi pa ljudje živijo v katoliški, natančneje klerikalni federaciji petih nekoč suverenih držav. Te tektonske družbene in naravne spremembe pisateljica zelo spretno in diskretno odmerja, kajti njeno romaneskno junakinjo Suzano, tudi prvoosebno pripovedovalko, bolj vznemirja družinsko življenje (prihod tašče) kot rastoči fašizem. Tako je Simona Klemenčič napisala zelo berljiv in vznemirljiv roman, več o njem pa pove v oddaji Izšlo je. Z njo se pogovarja Marko Golja.