Vročinski rekordi, rekordno število tednov brez padavin, upadanje vode v rečnih strugah, presihanje virov pitne vode in požari zaznamujejo letošnje poletje. To, da vode zmanjkuje za vse, niso več samo občasne podnebne motnje, ampak nova realnost. Prizadeto je kmetijstvo, gospodarstvo, obremenjen je zdravstveni sistem. Ocene finančnih posledic letijo v nebo. Bo država še milijone namenjala za odškodnine po suši in s tem spodbujala neprilagajanje, namesto, da bi podpirala rešitve za večjo odpornost tako kmetijstva kot drugih dejavnosti. Kako se bomo odzvali, glede na napovedi, da se bodo ekstremni vremenski pojavi v prihodnjih desetih letih in več samo še stopnjevali? Bomo res kot žabe, ki ne opazijo, da se počasi kuhajo v loncu, dokler ni prepozno? O tem se bo Jernejka Drolec v sredinem Intervjuju pogovarjala z agrometeorologinjo Andrejo Sušnik z Agencije republike Slovenije za okolje.

Dr. Veronika Fikfak je redna profesorica mednarodnega prava in človekovih pravic na Univerzitetnem kolidžu v Londonu in direktorica tamkajšnjega Inštituta za človekove pravice. Za svoje raziskave na področju mednarodnega prava, javnega prava in človekovih pravic je prejela več nagrad in raziskovalnih sredstev, objavlja v uglednih revijah, kot sodnica ad hoc sodeluje pri Evropskem sodišču za človekove pravice, je strokovna članica svetovalnega odbora pri Svetu Združenih narodov za človekove pravice in članica Stalnega arbitražnega sodišča. Več o življenjski in delovni poti prof. dr. Veronike Fikfak, ki je Slovenka po svetu že 23 let, pa v sredo po 10-ih na Prvem v oddaji Intervju. Na radijski klepet jo je povabila Mojca Delač.

Slovenija se stara hitro – in tega trenda ne bo mogoče ustaviti. Že skoraj pred 10imi leti je številčnost starostnikov 65+ preseglo število naše najmlajše populacije, stare do 18 let. Do sredine stoletja bo skoraj vsak tretji prebivalec Unije starejši od 65 let. Število starejših od 80 let pa se bo v tem času skoraj podvojilo. Hkrati bodo naraščali stroški pokojnin, zdravstva in dolgotrajne oskrbe, največji pritisk pri nas je pričakovati okoli leta 2060. Urška Valjavec se je o posledicah demografije pogovarjala z dr. Andražem Rangusom, raziskovalcem Inštituta za ekonomska raziskovanja. Prisluhnite jima v sredinem Intervjuju po deseti na Prvem.

Mojca Lavrenčič je klasično izobražena glasbenica, pianistka, čembalistka in dirigentka. Dirigira vsem profesionalnim orkestrom v naši državi in v tujini. Februarja letos je bila sprejeta na prestižno tekmovanje La Maestra v Parizu, na katerega sprejmejo le šestnajst udeleženk na podlagi prijavljenih posnetkov in življenjepisa. Dirigentko z absolutno zmago na mednarodnem tekmovanju La Maestra v Parizu, glasbenico z nazivom najboljše dirigentke na svetu, Mojco Lavrenčič, boste spoznali v današnjem Intervjuju na Prvem.

V Sloveniji živi po različnih ocenah med 160 tisoč in 170 tisoč ljudi z različnimi statusi invalidnosti, kar je približno 8 odstotkov prebivalstva. Lani je bilo med delovno aktivnimi prebivalci nekaj več kot 36 tisoč delovno aktivnih invalidov, pomemben del invalidov pa je upokojen. Kot ugotavljajo v letnem poročilu za leto 2025 v Fundaciji invalidskih in humanitarnih organizacij Slovenije, invalidi še vedno prejemajo nizke dohodke ali nizke invalidske pokojnine, in to v znesku, ki ostaja pod pragom tveganja revščine. Kakšno je stanje na področju invalidskega varstva v Sloveniji? Ali naša država ustvarja možnosti za doseganje najvišje možne ravni zdravja, izobrazbe, zaposljivosti in socialnoekonomske neodvisnosti invalidov? Kako je z dostopnostjo na vseh področjih življenja, sodelovanjem pri soodločanju in delovanjem v družbi ter kaj bi bilo treba še urediti na sistemski ravni, da bi bili invalidi vsestransko in kakovostno vključeni v vse oblike družbenega življenja? Gost sredinega Intervjuja bo državni svetnik, predsednik Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v Državnem svetu Republike Slovenije in predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic. Z njim se bo pogovarjala Petra Medved.

»Mladi morajo čutiti, da nam je mar,« pravi dr. Klemen Lah, dolgoletni učitelj in član Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje. O težavah sodobne šole, permisivni vzgoji in "sončkih", drastičnem padcu bralne pismenosti, o učiteljski avtoriteti in avtonomiji ter soodnosni moči in ranljivosti mladih in odraslih se je z njim pogovarjala Liana Buršič.

Vinko Kralj že tri desetletja zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi v nemški zvezni deželi Baden Württemberg. Že vrsto let je tudi vodja aktiva slovenskih učiteljev v Nemčiji, tesno pa na svojem delovnem področju sodeluje tako s Slovenijo kot tudi z nemško stroko. O svoji učiteljski poti, o učiteljskem delu v slovenski dopolnilni šoli, pa tudi o prepletanju dveh kultur - slovenske in nemške, o glasbenem delovanju in izkušnji življenja v tujini, se je z njim pogovarjala Lili Brunec.

Njegovo ime največkrat povezujemo z vrhunskim športom, olimpijskimi igrami in psihično pripravo športnikov. Je eden najprepoznavnejših slovenskih športnih psihologov, profesor in avtor številnih knjig. Že več kot 30 let deluje v vrhunskem športu in spremlja slovenske športnice in športnike na poti do največjih uspehov. V zadnjih letih pa je bil v središču pozornosti tudi zaradi spora z vodstvom Fakultete za šport, vstopa v politiko in odmevnih javnih razprav. Ko govori o športu, govori tudi o človeku. Ko govori o družbi, odpira vprašanja o odgovornosti, kompetentnosti in zaupanju. Gost oddaje Intervju je profesor doktor Matej Tušak.

Stojan Petrič je eden najbolj uspešnih gospodarstvenikov v Sloveniji, nekdanji dolgoletni predsednik uprave Kolektorja, od upokojitve leta 2014 pa njegov prvi nadzornik. Tudi po več kot 50-ih letih ostaja zvest podjetju, ki je po zaprtju rudnika živega srebra ime Idrije znova ponesel v svet. Skupina Kolektor danes zaposluje 5500 ljudi v 30-ih podjetjih in 14-ih državah. Kot poudarja Petrič, tudi dobitnik priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta, ki ga podeljuje Združenje manager, je njegov cilj, da Kolektor tudi v prihodnje ostane v slovenski lasti, njegov sedež pa v Idriji. Kakšen pa je Petrič kot človek? Delaven in discipliniran, sprošča se s tekom ali hojo po priljubljeni poti ob Rakah in igranjem harmonike, zaradi slabih izkušenj je previden do novinarjev. Ne mara potovanj in je najraje v Idriji, majhnem mestu, ki je že stoletja središče znanja in razvoja.

»Vsaka posplošitev človeških razlik vedno trči ob dejstvo, da je človek edinstven,« pravi gostja sredinega intervjuja na Prvem, prof. dr. Nancy McWilliams, mednarodno priznana in večkrat nagrajena ameriška psihoanalitičarka, psihologinja, predavateljica in avtorica knjig. Njena knjiga Psihoanalitična diagnostika je bila prevedena v več kot dvajset jezikov, imamo jo tudi v slovenščini. Profesorica Nancy McWilliams neutrudno raziskuje človeško osebnost in odnose, se preizprašuje o razlikah in univerzalnosti kategorij duševnih motenj ter nastavlja ogledalo družbi in posamezniku. Po šestdesetih letih kariere je še vedno dejavna, tudi na predavateljskih turnejah po svetu. Pred kratkim je obiskala tudi Ljubljano. S prof. dr. Nancy McWilliams se bo v sredo po 10. uri pogovarjala Mojca Delač.