V vsaki od enajstih epizod serije Abonma Bienale v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 10. Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Nekje drugje spremljajo: Maša Radi Buh, študentka sociologije kulture, Maša Jazbec, pedagoginja in performerka ter Nika Švab, dramaturginja. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš ZorecTehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radioSočasno predvajanje: Radio MARŠMedijska podpora: Radio MariborLutkovno gledališče LjubljanaNekje drugjeAvtorji: Zala Dobovšek, Nina Šorak, Tin Grabnar, Asja Kahrimanović BabnikRežiser: Tin GrabnarIgra: Asja Kahrimanović Babnik / Ajda TomanAvtor likovne podobe: Matija MedvedStop motion animacija: Matija Medved in Lea VučkoDramaturginja: Zala DobovšekAsistentka režiserja: Nina ŠorakKostumografinja: Sara Smrajc ŽnidaršičAvtor glasbe: Mitja Vrhovnik SmrekarVideo mapping: Boštjan ČadežAsistenca in montaža videa: Lea VučkoMentor za animacijo: Kolja SaksidaZvočni efekti: Mateja StaričLektorica: Metka DamjanOblikovalec svetlobe in lučno vodstvo: Kristjan VidnerVodja predstave in oblikovalec zvoka: Aleš ErjavecVideo tehnika: Erik Krkač, Vid Kozelj (pomoč pri upravljanju videa)Barvna korekcija: Miran BratušScenski tehnik: Andrej SlinkarIzdelava scene: Sandra Birjukov, Marjetka Valjavec, Iztok Bobić, Zoran Srdić, Polona Černe, Uroš Mehle s. p., Matija Medved, Boštjan ČadežPredstava govori o deklici, ki se znajde v osrčju vojne. Skozi njene oči spremljamo spreminjajoče se mesto, polno grozot, nasilja, strahu, a tudi – upanja. Mesto preletavajo grozeča letala, ulice so izpraznjene, hrane na policah v trgovini ni več. Šola je zaprta. In vsake toliko se čisto blizu zaslišijo streli. Njeno okolje se je postopoma spremenilo. Postalo je nevzdržno. Deklica želi oditi v deželo, kjer bi ji lahko bilo lepše. Oditi želi nekam drugam, daleč stran od vojnih grozot. »Zjutraj sem se zbudila, si kot po navadi umila zobe, pojedla zajtrk in odšla v šolo. Vse je bilo kot običajno. In še včeraj sem se na dvorišču igrala s prijateljicami. Zdaj je vse drugače. Na dvorišče ne smem več. Prenevarno je. In ko se zasliši grmenje, moram z mami steči v klet. Tudi svojih prijateljev ne vidim več. In šole je konec. Zaprli so jo.«